Spoštovani Novogoričani in vsi ljubitelji kulture, 

najbrž res ni veliko institucij v našem prostoru, ki bi svoj rojstni dan obhajale na dan državnega kulturnega praznika. Prešernov dan, ki se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945, s katerim sicer obeležujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je dan premisleka, dan ko se lahko predvsem kulturniki – delavci, ustvarjalci in ljubitelji – ustavimo in ovrednotimo stanje na področju kulture. Ob tem prazniku se na osrednji državni proslavi podeljujejo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji, nemalokrat je proslava tudi priložnost kritike, opomina in pobud za sanacijo večkrat zapostavljenega oz. podcenjenega stanja na področju kulturnega delovanja in ustvarjanja v naši domovini.

Z današnjim voščilom smo se naslonili na zgodovinski zapis (izpisan v celoti spodaj), ki je nastal ob postavitvi temeljnega kamna za našo ustanovo prav ob obhajanju slovenskega kulturnega praznika leta 1978 in ki nas še dandanes opominja in spominja na vrednost našega 'kulturnega centra' …tako pomembnega ne le za obstoj dosežene ravni živahne kulturne tvornosti tega področja, temveč tudi dostojnega izročilu kulturne dejavnosti in sposobnosti predstavitve kulturnega dela v nadaljnji rasti kulture v občini, primorski regiji in v obmejnem prostoru. Rojstni dan je sicer priložnost prejemanja iskrenih čestitk in želja za prihodnost, danes pa bi mi, kolektiv Kulturnega doma Nova Gorica, želeli čestitati vam, zvesti obiskovalci, podporniki in vsi ljubitelji umetnosti, ki svojo dušo napajate ob raznoraznih umetniških vsebinah, ki jih ponujamo na glasbenem, filmskem in likovnem področju. Iskreno vam čestitamo ob letošnjem kulturnem pazniku ter si ob tem iz srca želimo, da bomo ljubezen do vseh nians kulture skupaj delili tudi v bodoče. 

Kljub temu, da je bilo že v (spodnjem) zapisu iz leta 1978 podrobno navedeno, da je takrat začrtan in zgrajen objekt predstavljal prvo fazo kulturnega centra, se v dobrih štirih desetletjih le-ta žal ni kaj prida spremenil oz. nadgradil. Pravzaprav je ostal točno tak, kot si ga je bil v takratni fazi zamislil spoštovani arhitekt Emil Bratina. Želeli bi si, da bi lahko naše bogate vsebine danes organizirali v boljših pogojih, tako tistih za nastopajoče kot tudi za obiskovalce. S preskokom v drugo tisočletje so namreč preskočili tudi organizacijski standardi in umetniške izraznosti, ki jih v prek štirideset let stari ustanovi in njenih kapacitetah marsikdaj ne moremo dosledno izvesti. Pa vendar moramo biti na tem mestu iskreni in priznati, da je odziv nastopajočih in razstavljavcev v naši glavni hiši in njenem galerijskem satelitu v kleti stavbe slovenskega narodnega gledališča začuda pozitiven in hvaležen. Naša ljubezen do dela, ki ga zvesto opravljamo in profesionalnost celotne ekipe pri izpeljavi dogodkov zameglita marsikatero, tudi neobhodno prepreko. In prav to nas poleg vašega obiska bodri in motivira pri organizaciji in ponujanju naših vsebin. Lahko bi jih bilo še več: glasbena ponudba bi lahko bila še bolj pisana, na platnu male dvorane bi se lahko vrtelo še več filmov, ob galerijskem razstavnem prostoru bi lahko posedeli v art-kafeju in izbirali med strokovno literaturo v umetniški knjigarni. Naši prostori bi lahko bili dostopni tudi za gibalno ovirane osebe in odri bolj na razpolago za društva ljubiteljske kulture. Res je, a žal danes zmoremo toliko (in tega ni malo). Vse to bi lahko oz. bomo nadgradili, ko bomo prešli v drugo fazo kulturnega centra oz. ko se bomo kadrovsko okrepili. Kdaj bo do tega prišlo žal ne vemo, kar pa lahko z gotovostjo zatrdimo je to, da bomo v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture GO!2025 svoje poslanstvo na področju udejanjanja naših ciljev in sodelovanja s čezmejnimi partnerji izvajali prav tako zvesto in zagnano kot doslej. 

V upanju, da bo prestolnica zasijala in sijala onkraj meja, tako kot so si to pred 76 leti želeli ob načrtovanju in začetku gradnje našega mladega mesta, vam na današnji praznik želimo, da bi vaš ogenj strasti in ljubezni do kulture nikdar ne ugasnil, kajti prav kultura je tista, zaradi katere smo povezani v eno družino – v slovenski narod. Naj živi kultura, naj živi umetnost!

P. S.: V avli kulturnega doma vas ob kulturnem prazniku vabimo na razstavo Janka Lipovška, našega uradnega fotografa, ki z lastnim izborom predstavlja nekaj ujetih trenutkov naše bogate palete glasbenih dogodkov.

VIR: KDNG