Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila, da je zaradi visokih cen energentov, ki so prizadeli predvsem Evropo, evropska proizvodnja materialov postala nekonkurenčna. To še posebej velja za Slovenijo, kjer je industrija ena od ključnih gospodarskih panog, saj predstavlja kar 26 odstotkov BDP, zato si ne moremo privoščiti, da bi to industrijo izgubili. »Take razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Osnovno vodilo mora biti zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo. To bomo dosegli s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, ki ju že danes uporabljamo za proizvodnjo zelenega vodika, ki ima zelo velik potencial,« je dejala Vesna Nahtigal in dodala, da trenutne geostrateške razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zeleni vodik.

Gospodarska zbornica Slovenije, skupaj s svojimi regijskimi zbornicami, sicer že podpira številne projekte na področju vodikovih tehnologij, kot sta North Adriatic hydrogen valley in Mala Zasavska vodikova dolina, skupaj s Tehnološkim parkom Ljubljana pa so začeli tudi z  izvedbo promocijskega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij, ki je sofinanciran s strani Slovenskega podjetniškega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na posvetu so še opozorili, da za razliko od Nemčije, Slovenija nima samostojne strategije na področju vodika, kar industrija in razvojno-raziskovalne institucije prepoznavajo kot pomanjkljivost. Pomenljiv je tudi podatek, da je Nemčija v zadnjih letih v to področje vložila več kot osem milijard evrov v raziskave in razvoj, saj se zaveda, da je vodik široko uporabna tehnologija, ne le v proizvodnji električne energije, ampak tudi v industriji za proizvodnjo materialov in transportu. 
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je v razpravi poudaril, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo. Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energetiko, pa je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je potrebno te tehnologije, vključno z vodikovo približati javnosti in doseči družbeni konsenz.

VIR: Naš Stik