Svet EU je potrdil sklepe o evropski infrastrukturi električnega omrežja, s katerimi predlagajo vrsto ukrepov za medsebojno povezano in odporno evropsko elektroenergetsko omrežje, da bi zagotovili energetsko varnost in dosegli želeno razogljičenje v EU.
Datum objave:
30. maj 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pexels
Svet EU je potrdil sklepe o evropski infrastrukturi električnega omrežja, s katerimi predlagajo vrsto ukrepov za medsebojno povezano in odporno evropsko elektroenergetsko omrežje, da bi zagotovili energetsko varnost in dosegli želeno razogljičenje v EU.
Cilj EU je doseči popolnoma integriran, medsebojno povezan in sinhroniziran elektroenergetski sistem v Evropi. Sklepi Sveta EU poudarjajo potrebo po dolgoročnem in usklajenem načrtovanju infrastrukture električnega omrežja na evropski ravni, zlasti glede na vse večji izziv prezasedenosti omrežja. Načrtovanje je treba kombinirati z usklajevanjem nacionalnih načrtov od spodaj navzgor na regionalni ravni in upoštevati posebnosti regij, ki med seboj niso ali niso dovolj povezane. Ob tem so spomnili na njihove sklepe o vzpostavitvi prave energetske unije in pomenu medsebojnih povezav pri doseganju tega. Evropsko komisijo so pozvali, naj predlaga okrepljen okvir, ki zagotavlja, da sta načrtovanje in uvedba omrežja v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU. Cilj je povečati preglednost in sledljivost celotnega procesa načrtovanja in razvoja prenosnega omrežja. Sklepi Sveta EU Evropsko komisijo pozivajo tudi, naj oceni in opredeli vrzeli ter po potrebi razvije ukrepe za izboljšanje okvira upravljanja na ravni EU v zvezi z načrtovanjem, izbiro in izvajanjem čezmejne infrastrukture, da bi zagotovili dovolj evropsko in regionalno povezan pristop. EU potrebuje usklajen sklop ukrepov za energetsko varnost kot odgovor na nove grožnje, s katerimi se sooča od leta 2022 dalje, vključno s tveganji kibernetske varnosti. V skladu s sklepi Sveta EU bi morala Evropska komisija državam članicam pomagati izboljšati zanesljivost oskrbe z električno energijo, z osredotočenostjo na pripravljenost na tveganja in upoštevajoč posebna tveganja, povezana z nekaterimi zunanjimi mejami EU.
Za krepitev odpornosti infrastrukture so države članice pozvali k okrepitvi sodelovanja s subjekti na vseh ravneh, s poudarkom na hibridnih grožnjah in kritični infrastrukturi.
Sklepi Sveta EU priznavajo velike potrebe po naložbah v elektroenergetska omrežja na prenosni in distribucijski ravni, da bi zagotovili visoko medsebojno povezan, integriran in sinhroniziran evropski elektroenergetski sistem, ki je potreben za doseganje ciljev EU glede razogljičenja, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe. Zato so Evropsko komisijo med drugim pozvali, naj zagotovi informacije o dejanskih naložbenih potrebah v zvezi z elektroenergetskimi omrežji – v primerjavi s sredstvi, ki so jim namenjena – in naj poišče načine za povečanje skupnih naložb v infrastrukturo elektroenergetskega omrežja. Evropska investicijska banka so pozvali, naj podpre nadaljnjo širitev in posodobitev omrežij s finančnimi pobudami. Hibridna elektroenergetska omrežja, povezana z različnimi državami članicami, postajajo vse bolj pomembna za razvoj proizvodnje električne energije na morju na stroškovno učinkovit način. Zato Svet EU Evropsko komisijo poziva, naj oceni izzive in preostale vrzeli tovrstnih omrežij. Svet EU je komisijo pozval še, naj opredeli ukrepe za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za gradnjo omrežja, kar bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju elektroenergetskih omrežij, hkrati pa naj zagotovi tudi sodelovanje javnosti. V sklepih je Svet EU poudaril tudi potrebo po pospešitvi standardizacije elektroenergetske infrastrukture, da bi čim bolj zmanjšali motnje v dobavni verigi in zagotovili razpoložljivost komponent omrežja v Evropi. Evropsko komisijo je pozval, naj razišče možnosti za olajšanje regionalne ali vseevropske prepoznavnosti pri nabavi komponent omrežja. To bo poslalo prave signale lokalni industriji za povečanje proizvodnih zmogljivosti. V tem okviru so Evropsko komisijo pozvali še, naj oceni možnost prilagoditve pravil EU o javnih naročilih.
Za krepitev odpornosti infrastrukture so države članice pozvali k okrepitvi sodelovanja s subjekti na vseh ravneh, s poudarkom na hibridnih grožnjah in kritični infrastrukturi.
Sklepi Sveta EU priznavajo velike potrebe po naložbah v elektroenergetska omrežja na prenosni in distribucijski ravni, da bi zagotovili visoko medsebojno povezan, integriran in sinhroniziran evropski elektroenergetski sistem, ki je potreben za doseganje ciljev EU glede razogljičenja, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe. Zato so Evropsko komisijo med drugim pozvali, naj zagotovi informacije o dejanskih naložbenih potrebah v zvezi z elektroenergetskimi omrežji – v primerjavi s sredstvi, ki so jim namenjena – in naj poišče načine za povečanje skupnih naložb v infrastrukturo elektroenergetskega omrežja. Evropska investicijska banka so pozvali, naj podpre nadaljnjo širitev in posodobitev omrežij s finančnimi pobudami. Hibridna elektroenergetska omrežja, povezana z različnimi državami članicami, postajajo vse bolj pomembna za razvoj proizvodnje električne energije na morju na stroškovno učinkovit način. Zato Svet EU Evropsko komisijo poziva, naj oceni izzive in preostale vrzeli tovrstnih omrežij. Svet EU je komisijo pozval še, naj opredeli ukrepe za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za gradnjo omrežja, kar bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju elektroenergetskih omrežij, hkrati pa naj zagotovi tudi sodelovanje javnosti. V sklepih je Svet EU poudaril tudi potrebo po pospešitvi standardizacije elektroenergetske infrastrukture, da bi čim bolj zmanjšali motnje v dobavni verigi in zagotovili razpoložljivost komponent omrežja v Evropi. Evropsko komisijo je pozval, naj razišče možnosti za olajšanje regionalne ali vseevropske prepoznavnosti pri nabavi komponent omrežja. To bo poslalo prave signale lokalni industriji za povečanje proizvodnih zmogljivosti. V tem okviru so Evropsko komisijo pozvali še, naj oceni možnost prilagoditve pravil EU o javnih naročilih.
Prižgana končna zelena luč za izstop EU iz pogodbe o energetski listini
Svet EU je potrdil odločitev Evropskega parlament iz zadnjega plenarnega zasedanja, da bosta EU in Euratom izstopila iz pogodbe o energetski listini, medtem ko bodo države članice lahko podprle njeno posodobitev na naslednji konferenci o energetski listini. Odločitve so povezane, saj tvorijo dva stebra političnega kompromisa, znanega kot belgijski načrt za pogodbo o energetski listini.
Pogodba o energetski listini, je začela veljati leta 1998 in vsebuje določbe o zaščiti naložb in trgovini v energetskem sektorju. Ker ta pogodba ni več v skladu s pariškim sporazumom in ambicijami EU glede energetskega prehoda, se je v letu 2018 začel proces modernizacije.
Države članice, ki želijo ostati pogodbenice po izstopu EU in Euratoma, bodo lahko glasovale na prihajajoči konferenci o energetski listini – predvidoma do konca leta 2024 – tako, da bodo odobrile ali ne nasprotovale sprejetju posodobljenega sporazuma.
Na ta način je belgijski načrt z rešitvijo zastoja znotraj EU sprostil tudi proces posodobitve pogodbe o energetski listini za pogodbenice, ki niso članice EU.
Odstop EU in Euratoma iz pogodbe o energetski listini bo začel veljati eno leto po tem, ko depozitar pogodbe prejme uradno obvestilo. Stališče preostalih držav članic o posodobitvi pa bo veljalo na naslednji konferenci o energetski listini.
VIR: Naš Stik
Pogodba o energetski listini, je začela veljati leta 1998 in vsebuje določbe o zaščiti naložb in trgovini v energetskem sektorju. Ker ta pogodba ni več v skladu s pariškim sporazumom in ambicijami EU glede energetskega prehoda, se je v letu 2018 začel proces modernizacije.
Države članice, ki želijo ostati pogodbenice po izstopu EU in Euratoma, bodo lahko glasovale na prihajajoči konferenci o energetski listini – predvidoma do konca leta 2024 – tako, da bodo odobrile ali ne nasprotovale sprejetju posodobljenega sporazuma.
Na ta način je belgijski načrt z rešitvijo zastoja znotraj EU sprostil tudi proces posodobitve pogodbe o energetski listini za pogodbenice, ki niso članice EU.
Odstop EU in Euratoma iz pogodbe o energetski listini bo začel veljati eno leto po tem, ko depozitar pogodbe prejme uradno obvestilo. Stališče preostalih držav članic o posodobitvi pa bo veljalo na naslednji konferenci o energetski listini.
VIR: Naš Stik
