Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je ob sprejetju zakona dejal: »Sprejeti paket pomoči je eden izmed najbolj obsežnih v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih, srednje velikih in velikih podjetij. Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarske situacije in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo. V vladi se zavedamo še vedno previsokih cen energentov. Pomembno je, da čimprej sprejmemo ta zakon, da se bo ta lahko začel uporabljati s 1. januarjem. Hkrati pa bomo skupaj z drugimi pristojnimi resorji iskali dodatne možne rešitve za obvladovanje in znižanje cen energentov.«

Ob tem pa je minister opozoril, da je to končni možni kompromis glede zakona o pomoči gospodarstvu, ki upošteva omejitve tako z vidika vzdržnosti proračuna, evropskega regulative in energetske situacije v evropskem prostoru. »Ministrstvo je partner gospodarstvu in gospodarstvo je ves čas sodelovalo pri pripravi predloga pomoči, pri čemer smo njihove predloge v največji možni meri upoštevali. Uporabili smo vse maksimalne možnosti evropskega začasnega okvira za subvencioniranje cen energentov,« je izpostavil Han.

Minister je poudaril, da želi vlada s sprejeto regulacijo cen energentov prejšnji teden in z »danes sprejetim zakonom za pomoč gospodarstvu za prihodnje leto zagotoviti slovenskim podjetjem čimbolj konkurenčne cene energentov ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje«.

Prav zaradi visokih cen energentov bo namreč vlada pomagala gospodarstvu pri subvencioniranju visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranju dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest, če bo to potrebno, ter zagotovila ugodne kredite za čim boljšo likvidnost podjetij.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva.

Glede na letošnji ukrep pomoči, je vlada povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj z 2-kratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja. Vlada je po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem svetu dodatno preučila predloge socialnih partnerjev.

Vlada je upoštevala predlog gospodarstva za omilitev pogoja pri posebni pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost, in sicer da se je EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021; obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija. 

Pri čakanju na delo je omilila tudi pogoj glede zahteve po investiranju v zeleni prehod, in sicer bo po novem potrebno polovico prejetih sredstev za navedeni ukrep investirati v nadaljnjih 30 mesecih.

Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 in deloma za 2024 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare je namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Vlada bo upravičencem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenutni predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 50 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko, plin in paro. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 odstotkov porabljene količine energenta v letu 2021. Določena je cena na enoto energenta v letu 2023, do katere se dodeli subvencija, in sicer za električno energijo 510 evrov in za zemeljski plin 160 evrov. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca. Za upravičence, ki bodo lahko prejeli pomoč nad 4 milijone evrov, torej eno izmed posebnih vrst pomoči, bo glede dodelitve sredstev odločala še Vlada Republike Slovenije.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči.

Kljub izpolnjevanju vstopnega praga 1,5-kratnika za pomoč, upravičenec ni upravičen do posebne vrste pomoči, če ima ceno na enoto električne energije v 2023 nižjo od 150 evrov oziroma od 79 evrov za zemeljski plin. Upravičenec mora tudi obvestiti SPIRIT Slovenija, če prodaja viške energije. Če prodaja viške energije po ceni, ki bi bila nižja od cene, ki je predmet pogodbe z dobaviteljev, ni upravičen do pomoči za ta del.

Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja 2023 do 12. ure.

Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar – marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 odstotkov pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.

Pomembna razlika v primerjavi s pomočjo za gospodarstvo za leto 2022 je, da je postopek administrativno enostavnejši za gospodarstvo, saj ne bo potrebno posredovati računov kot dokazil o višini stroškov energentov. SPIRIT Slovenija bo namreč preverjal količino in ceno na enoto energentov upravičencev pri operaterjih in dobaviteljih energentov. Upravičenci bodo v aplikaciji samo izbrali vrsto pomoči, višino pomoči, izračunane s pomočjo objavljenega kalkulatorja ter potrdili izjave, ki izhajajo iz zakona.

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je bil upoštevan vidik največje ohranitve pravic delavcev.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas – zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa prejel povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ob nadaljnjem pogoju, da sredstva v višini, ki ustreza polovici prejetih sredstev za navedeni ukrep, v nadaljnjih 30 mesecih investira v zeleni prehod. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa čakanja na delo doma prejel povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalec se bo moral pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma, o obsegu dela, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Pridobiti bo moral tudi pisno mnenje organa, ki zastopa delavce. Delodajalec bo lahko posameznemu delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom oziroma čakanje na delo doma v upravičenem obdobju (od 1. januarja do 31. marca 2023 za ukrep skrajšanega delovnega časa oziroma od 1. januarja do 30. junija 2023 za ukrep čakanja na delo doma) in ga v tem času napotil tudi na začasno čakanje na delo. Plačilo delavca za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju, ne bodo smeli začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Predlog zakona predvideva tudi ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024.

Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva.

SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo namenila okvirno 50 milijonov evrov za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

VIR: MGRT