Priprava protipoplavnega DPN za območje Spodnje Savinjske doline je eden od ukrepov, s katerim ob upoštevanju podnebnih sprememb prehajamo v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov in zagotavljanju odpornosti na ekstremne dogodke. Do danes smo izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavljanje pretočnosti vodotokov, izvedli že na skoraj 600 kilometrih vodotokov, ostane jih še nekaj več kot 200, tako da je zaključek izvajanja izrednih ukrepov po poplavah predviden do sredine letošnjega leta. Fazi izrednih ukrepov sledi celovito urejanje vodotokov, ne le na poplavljenih območjih. Plan dela za leti 2024 in 2025 je v pripravi in bo v naslednjih nekaj tednih – ob obiskih vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor na terenu – predstavljen in usklajen z občinami, kot je bilo dogovorjeno na včerajšnjem srečanju ministra Jožeta Novaka z županjami in župani. S tem bomo v Sloveniji končno začeli trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno. Pri tem bo ključno vodilo podnebna odpornost.

 

Prostorske ureditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini se načrtujejo na območju Mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko in med drugim predvidevajo izgradnjo suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, ureditev strug in nasipov ter umestitev večnamenskih zadrževalnikov.

 

Skupen končni cilj načrtovanih prostorskih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na širšem vplivnem območju. Pobudnik priprave DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini je Ministrstvo za naravne vire in prostor, investitor je Direkcija Republike Slovenije za vode.

VIR: MNVP