ZAUPANJE V INSTITUCIJE

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Nobena od opazovanih institucij v zadnje pol leta ni zabeležila značilne rasti zaupanja (višje od +5), kar je prvi tak primer po maju 2015. Obe meritvi druži podobnost v politični situaciji, to je obdobje padanja podpore vladajoči stranki, ustanovljeni nekaj mesecev pred volitvami, zato lahko upravičeno govorimo o obdobju razočaranja, ki je – takrat in očitno tudi tokrat – sledilo visokim pričakovanjem volivcev v času volitev leto dni pred tem, pri čemer pa je bil maja 2015 padec zaupanja v institucije še bistveno bolj občuten. Nazadnje smo sicer tak padec zaupanja v institucije nasploh, kot je bil izmerjen tokrat, zaznali oktobra 2021, v času t.i. sredinih protestov po uvedbi PCT pogoja v javnem življenju. Tudi takrat pa je padec zaupanja sledil predhodni rasti zaupanja v institucije, enako kot se je to zgodilo tudi tokrat.

 

Najbolj zaupanja vredne institucije ostajajo »mala slovenska podjetja« (stopnja zaupanja 58, razlika glede na predhodno obdobje -3), civilna zaščita (49, -8) ter »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (31, -11), čeprav so vse tri utrpele padec zaupanja, kar še posebej velja za civilno zaščito in podjetje zaposlitve. Zaupanje v podjetje, kjer so anketiranci zaposleni, je bilo sicer najnižje decembra 2016 (17). Vrstni red na prvih treh mestih je glede na predhodno meritev nespremenjen. Na naslednjih treh mestih so mesta zamenjale vojska (24, +3), policija (18, -6) ter šolstvo (14, -8). Tudi v tem primeru sta zadnji dve instituciji utrpeli opazen padec zaupanja, medtem ko je vojska ena redkih institucij, ki v zadnje pol leta ni izgubila zaupanja, še več, razlika treh točk je celo najvišja pozitivna razlika v zadnji meritvi.

Seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja zaključujejo velika slovenska podjetja (10, -6) ter spletne trgovine (1, -2) – za obe je značilen negativen trend padanja zaupanja od meritve marca 2021.  Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih (-78, -3), na predzadnjem mestu ostajajo stranke opozicije, ki od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah še vedno beležijo občutnejši padec zaupanja (-60, -3), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še cerkev (-55, +1) ter mediji (-52, +2). Mesto pred mediji na splošno je RTV, ki je izgubila še štiri točke (-46, -4) in dosegla najnižji rezultat odkar spremljamo to institucijo v raziskavi Ogledalo Slovenije, to je od aprila 2018.

Glede na predhodno meritev oktobra lani so največ zaupanja izgubili predsednik vlade (stopnja zaupanja -25, razlika -23), sledijo vlada (-37, -15), stranke vladne koalicije (-39, -10) ter tuja velika podjetja (-29, -10). Glede na padec stopnje zaupanja sledijo trgovine / trgovska podjetja (-14, -9), ki izgubljajo zaupanje že v drugi meritvi zapored, medtem ko so bila v obdobju med junijem 2022 ter marcem 2022 na pozitivni strani s povprečno stopnjo zaupanja okoli 20, ter že omenjena civilna zaščita in šolstvo. Zaupanje je upadlo tudi v zdravstvo (-10, -7), v institucijo predsednika republike (-6, -6), v že omenjeni policijo in velika slovenska podjetja, ter v banke (-24, -5) in sindikate (-40, -5).

Povprečna stopnja zaupanja v institucije ostaja negativna, to je -7, kar je podoben rezultat kot oktobra 2021, oziroma marca 2022. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam« je civilna zaščita (19.9%), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »sploh ne zaupam«, pa je cerkev (50.2%).

 

ZAUPANJE V POKLICE

 Pri zaupanju v poklice je bistveno manj sprememb, tako v eno kot v drugo smer, za razliko od zaupanja v institucije ne moremo govoriti o podobnosti z majem 2016, niti z oktobrom 2021. Obdobje razočaranja se torej tokrat odraža le na zaupanju v institucije, ne pa tudi v zaupanju v poklice.

Tudi pri poklicih je vrstni red na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 89, razlika glede na predhodno obdobje +1), takoj za njimi se uvrščajo reševalci (nujna medicinska pomoč), ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra 2021 (85, -3), sledijo medicinske sestre (77, +6). Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki (56, -3) ter (mali) podjetniki (47, -7).

Na dnu lestvice ostajajo »politiki na splošno« (-81, -1), od spodaj navzgor pa sledijo vladni ministri, ki sicer beležijo opazen padec zaupanja (-54, -7), duhovniki (-53, n.s.), sindikalisti (-44, -5) ter državni uradniki (-41, n.s.).

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo že omenjeni (mali) podjetniki, z enako stopnja padca zaupanja se jim pridružujejo učitelji (36, -7), zdravniki (34, -7), slednji že z drugim zaporednim padcem zaupanja, ter že omenjeni vladni ministri. Podobno stopnjo padca zaupanja beleži le še »navadni človek z ulice« (26, -6), ki mu podobno kot zdravnikom zaupanje pada že drugič zapored. Dva poklica beležita značilno rast zaupanja, to so že omenjene medicinske sestre ter raziskovalci javnega mnenja (-9, +6), ki po dveh zaporednih obdobjih z do sedaj najnižjo stopnjo zaupanja (z izjemo decembra 2016), znova beležijo rast zaupanja. Umetniki (14, +2), ki so v predhodni meritvi zaradi afere Fotopub izgubili največ, so se obdržali na takrat izmerjeni stopnji zaupanja, ki potrjuje pravilo, da je zaupanje bistveno težje pridobiti kot ga izgubiti.

Povprečna stopnja zaupanja v poklice je sicer pozitivna (3), kar je enak rezultat že zadnji dve leti. Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam«, so gasilci (57.4%), poklic z najvišjim deležem odgovora »sploh ne zaupam« pa so duhovniki (45.7%), v obeh primerih je razlika do prvega sledilca občutnejša.

 

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije. 

 

2022 April: 25.3.-4.4.; n=1.000
2022 Oktober: 14.-19.10.; n=1.015
2023 Marec: 25.3.-3.4.; n=1.023

Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in »post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali posameznik.

Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu, inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. 

VIR: Valicon d.o.o.