Spoštovani,

 

v sredo, 19. junija 2024, vljudno vabljeni v Knjigarno Konzorcij, katere prireditveni prostor bo ves dan v znamenju Krizolacije: fantastične povesti o izoliranih ljudeh, nove knjige antropologa Dana Podjeda, ki je na policah knjigarn pristala hkrati s svojo akademsko sestro Krizolacija: znanstveno branje o izoliranih ljudeh (Cankarjeva založba in Založba ZRC).

 

Pričakujemo vas ob 11. uri, ko bo leposlovno polovico tandema Krizolacij predstavil Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe, v družbi avtorja Dana Podjeda.

 

Ob 18. uri se bo na istem mestu odvil malce drugačen pogovor: Agata Tomažič bo z antropologom Danom Podjedom in filozofom Tomažem Grušovnikom iskala način sprejemanja in preseganja bivanjskih fenomenov 21. stoletja, kot so izoliranost, ujetost v tehnologijo, normalizacija kriz. Kot pravi moderatorka, se bodo dotaknili številnih razsežnosti izolacije (prostovoljne in neprostovoljne): od zaprtja v času pandemije, kakršno nas je doletelo spomladi 2020, do bolj ekstremnih primerov, kot so osamitev zapornikov v samicah, izolacije imunokompromitiranih bolnikov ter osamljenega življenja v zabojnikih na potresnem območju ali samoosamitve v digitalnem svetu. Zagotovo pa bodo rekli tudi kakšno o stranpoteh atomizirane družbe, kakršna sta denimo kriza zaupanja v znanost in razraščanje teorij zarot. In seveda o preskoku iz znanosti v leposlovje, ki ga je izvedel Dan Podjed.

 

V romanu Krizolacija se ljudje skrivajo v izolaciji lastnega doma, nihče pa ne ve, kaj se je zgodilo zunaj. Med krizo, ki se je razvlekla v nedogled, delajo, se šolajo in družijo na daljavo, nujne potrebščine pa jim dostavljajo brezstično, skozi predal v vratih ... Nekega dne se najstnica Zarja zbudi s hudo bolečino v trebuhu. Vsi znaki kažejo na vnetje slepiča. Zdravnik se po aplikaciji ne odziva, zato skuša Zarjina mama poklicati na pomoč sosede, ki jih še nikoli ni srečala. Se bo stanovalcem po več letih izolacije uspelo prebiti izza štirih sten? Zmorejo to? Ali to sploh še hočejo?

 

Dan Podjed je antropolog pri Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki ga zadnje čase raziskovalno najbolj zanima človeška interakcija s tehnologijo in vpliv digitalnih svetov na resničnost ter vse s tem povezane sitnosti in nepredvideni incidenti. V preteklosti se je ukvarjal z »opazovanjem opazovalcev« (proučeval je vedenje članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), antropologijo prometa in celo smetmi – projekt Nevidno življenje odpadkov.

 

Tomaž Grušovnik na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem poučuje predmete, povezane s filozofijo vzgoje in izobraževanja ter etiko. Raziskovalno se ukvarja z okoljsko etiko in etiko živali ter s filozofijo edukacije, pri čemer sta problema zanikanja in hotene nevednosti med glavnimi temami, ki jih obravnava. Je avtor številnih knjig in kolumnist.

 

»Podjed je napisal knjigo, ki me spravlja v zavist. Nočem brati, a ne morem nehati. Slutim, kaj bo, a si ne želim izvedeti. To ni distopija, to se dogaja zdaj, jutri se bo zgodilo meni, vam.« Vesna Milek, pisateljica in publicistka

 

»V tem romanu postane umetna inteligenca sopotnica ljudi, ki so zaradi neskončne krize ujeti med štirimi stenami. Ko se soočajo s tesnobo in negotovostjo, se prepletata resnični in virtualni svet, pri čemer se razkriva resnica, ki sega onkraj navidezne izolacije.« ChatGPT 3.5, klepetalnik

 

Vljudno vabljeni!

 

Podkast oz. dogodek je izveden s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ki je sofinancirala projekt Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (J6–4610).

VIR: CZ