Skladno z zavezo in vizijo Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost
Skladno z zavezo in vizijo Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pričelo s pripravo sistemskega zakona. Ta bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji.
Predlog novega zakona bo v temeljnih poglavjih poleg rešitev za učinkovitejše izpolnjevanje obveznosti do mednarodnih pravnih aktov, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (v angleščini United Nations Framework Convention on Climate Change-UNFCCC), Kjotski protokol in Pariški sporazum, obsegal tudi vsebine vezane na prenos zakonodaje EU v slovenski pravni red in vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev naših podnebnih ciljev ter določbe vezane na vzpostavitev strukture, vloge in sodelovanja z relevantnimi deležniki. V izogib podvojitvi in zagotavljanju harmonizacije z ostalimi pravnimi akti se predvideva tudi prenos določb, ki naslavljajo podnebne vsebine iz Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Zaradi horizontalnosti podnebnih sprememb in njene medsektorske narave je v proces predvidena vključenost tudi pripravljavcev zakonodaje z ostalih segmentov delovanja družbe, kot so šolstvo, zdravstvo, urejanje prostora, gradnja objektov, kmetijstvo, promet, idr.. Ti bodo specifična vprašanja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe naslovili v zadevnih sektorskih zakonodajnih, strateških in ostalih dokumentih.
Osnutek zakona bo, med drugim, vseboval:
· temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
Predlog novega zakona bo v temeljnih poglavjih poleg rešitev za učinkovitejše izpolnjevanje obveznosti do mednarodnih pravnih aktov, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (v angleščini United Nations Framework Convention on Climate Change-UNFCCC), Kjotski protokol in Pariški sporazum, obsegal tudi vsebine vezane na prenos zakonodaje EU v slovenski pravni red in vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev naših podnebnih ciljev ter določbe vezane na vzpostavitev strukture, vloge in sodelovanja z relevantnimi deležniki. V izogib podvojitvi in zagotavljanju harmonizacije z ostalimi pravnimi akti se predvideva tudi prenos določb, ki naslavljajo podnebne vsebine iz Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Zaradi horizontalnosti podnebnih sprememb in njene medsektorske narave je v proces predvidena vključenost tudi pripravljavcev zakonodaje z ostalih segmentov delovanja družbe, kot so šolstvo, zdravstvo, urejanje prostora, gradnja objektov, kmetijstvo, promet, idr.. Ti bodo specifična vprašanja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe naslovili v zadevnih sektorskih zakonodajnih, strateških in ostalih dokumentih.
Osnutek zakona bo, med drugim, vseboval:
· temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
· strateške dokumente in akcijske načrte, ki obsegajo postopke, vezane na ReDPS50, nacionalno energetsko-podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in ostale strateške dokumente ter akcijske načrte na občinski ravni;
· ukrepe s področja podnebnih sprememb, ki se navezujejo na vsebine področij zmanjševanja emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, prometa, kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), fluoriranih TGP, ukrepih na drugih področjih;
· ekonomske in finančne instrumente kot je na primer sistem trgovanje s pravicami do emisije TGP, določbe vezane na delovanje Sklada za podnebne spremembe, okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in ostali finančni instrumenti;
· zaveze glede vodenja evidenc, upravnih postopkov in poročanja skladno z Uredbo (EU) št. 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;
· posvetovalna telesa, vključenost civilne družbe;
· in inšpekcijsko nadzorstvo ter kazenske določbe.
Da bo zakon res vseobsegajoč, v proces priprave vabimo vse zainteresirane deležnike. Vaše pripombe in predloge glede potencialnih vsebin podnebnega zakona nam lahko posredujete na e-naslov gp.mop@gov.si in sicer najkasneje do petka, 21. oktobra 2022 do 16.00.
PR: MOP
PR: MOP