V evrskem območju se po spodbudnih razmerah v storitvenih dejavnostih v predhodnih mesecih aktivnost umirja tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Ob tem padec novih naročil v juniju nakazuje na manjše povpraševanje, o čemer poročajo tudi slovenska izvozna podjetja. Po junijski napovedi ECB naj bi se gospodarstvo evrskega območja izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, naslednje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 %. Evrska inflacija se umirja (junij 5,5 %), pri čemer osnovna ostaja visoka (5,4 %).

V Sloveniji se razmeroma ugodna gibanja nadaljujejo v tistih dejavnostih, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, razmere na trgu dela pa ob še vedno visoki stopnji prostih delovnih mest zagotavljajo precejšnjo varnost zaposlenim in podpirajo potrošnjo gospodinjstev. Ta se ob izzvenevanju učinkov presežnega povpraševanja po koncu pandemije umirja, vendar ostaja na precej višjih ravneh kot pred njo. Še vedno robustno trošenje gospodinjstev se je v drugem četrtletju kazalo zlasti v okrepljeni prodaji avtomobilov, medtem ko so realni prihodki v trgovini na drobno in zasebnih storitvah medletno upadli.

Ob tem pa razmere v industriji ostajajo zahtevne, obseg novih naročil še upada. Gibanje industrijske proizvodnje je sicer v drugem četrtletju izrazito nestanovitno, saj je močnemu upadu aprila sledil popravek rasti v maju. Ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih aktivnosti trenutna modelska ocena kaže, da bo BDP v drugem četrtletju nekoliko nižji kot četrtletje prej.

Trg dela ostaja tesen, nadaljuje se rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti. Število delovno aktivnih se je aprila znova povečalo in se zelo približalo zgodovinskemu vrhu z lanskega decembra, anketni kazalniki pa kažejo na nadaljnjo rast zaposlenosti tudi v nadaljevanju leta. Zaradi rekordno nizke brezposelnosti in izpraznjenega domačega kadrovskega bazena podjetja iščejo delavce v tujini. Ti trenutno prispevajo dobrih 86 % k medletni rasti zaposlenosti. Ob visoki tesnosti trga dela in vztrajno povišani inflaciji ostaja medletna nominalna rast povprečne bruto plače visoko nad dolgoletnim povprečjem.

Po ugodnem prvem četrtletju so se razmere v mednarodni menjavi na začetku drugega četrtletja poslabšale. Padec vrednosti blagovne menjave, ki je bil še zlasti izrazit pri uvozu, je predvsem posledica negativnega prispevka menjave energentov in proizvodov kovinske industrije. Umirjanje je bilo prisotno tudi v večjem številu drugih skupin blaga, kar se odraža v vse manjši menjavi transportnih storitev in s tem pojasnjuje šibkejša gibanja storitvene menjave. Saldo na tekočem računu je letos prešel v presežek, ki se je v prvih petih mesecih približal 1,5 mrd EUR.

Rast cen v Sloveniji ostaja povišana. Skupna inflacija, merjena s HICP, se umirja, vendar predvsem zaradi negativnega prispevka energentov. Osnovna inflacija ostaja ob vse večji vlogi domačih cenovnih dejavnikov visoka in je s 7,2 % junija že presegla skupno inflacijo (6,6 %). Prav tako ostaja visoka rast cen hrane. Narava dejavnikov, ki v zadnjih mesecih postajajo vedno bolj odvisni od domačih gospodarskih razmer, tako krepi pozive k čim večji komplementarnosti ekonomskih politik.

Primanjkljaj države se je v prvem četrtletju povečal, zadolženost države se je v deležu BDP še nekoliko znižala. Višji primanjkljaj je med drugim posledica ukrepov za blaženje energetske draginje. Ti namreč dodatno umirjajo rast prihodkov in višajo rast izdatkov. Prihodki so letos še naprej pod vplivom – z javnofinančnega vidika – ugodnih razmer na trgu dela. Rast izdatkov poleg energetskih ukrepov krepijo višji izdatki za zaposlene, hkrati se investiranje države ohranja na visoki ravni zaradi zaključevanja evropske finančne perspektive. Podatki državnega proračuna po denarnem toku nakazujejo zvišanje primanjkljaja konsolidirane bilance v drugem četrtletju.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, julij 2023, je na voljo na povezavi. 

VIR: BS