Ljubljana, 18. aprila - V Sloveniji je leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kar je za devet odstotkov manj kot v 2012. Na prebivalca pri nas letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov. To je nekoliko pod povprečjem članic EU, so pred prihajajočim dnevom Zemlje izpostavili na statističnem uradu.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo 22. aprila, geslo letošnjega dneva pa je, ponovno, Investirajmo v naš planet. Z nadaljevanjem aktivnosti iz prejšnjega leta želijo organizatorji še bolj poudariti ključne teme, predvsem širjenje znanja o podnebju in podnebnih spremembah ter o pomembnosti obnavljanja gozdov, vlaganj v varstvo okolja na vseh ravneh in zmanjšanja količine odpadkov iz plastike, so sporočili iz državnega statističnega urada.

V letu 2021 je v Sloveniji ogljikov dioksid ob upoštevanju pretvorbe v ekvivalent ogljikovega dioksida predstavljal 82 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Metan je predstavljal 11 odstotkov, dušikov oksid pet in fluorirani toplogredni plini (F-plini) dva odstotka vseh emisij toplogrednih plinov.

Količina nastalih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljivkovega dioksida na prebivalca je leta 2021 v Sloveniji znašala šest ton, na ravni 27 članic EU pa 6,4 tone. Najmanjša je bila količina na Malti in na Švedskem, in sicer 3,8 oziroma 3,9 tone, največja pa v Luksemburgu in na Danskem, kjer je v letu 2021 nastalo 13,4 oziroma 11,2 tone emisij na prebivalca.

Eden najpomembnejših ponorov emisij ogljikovega dioksida in filter škodljivih trdnih delcev v zraku, to je delcev PM2,5 in PM10, je gozd. Gozdne površine so tako med ključnimi dejavniki pri prehodu na neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050, so poudarili pri statističnem uradu.

Spomnili so, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU. Leta 2021 je površina gozdov pri nas znašala 1,18 milijona hektarjev, večjih sprememb pri tem pa statistiki v obdobju 2012-2021 niso zaznali.

Se je pa v zadnjem desetletju pri nas povečala količina nastalih komunalnih odpadkov, a se je po drugi strani količina na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov pa zmanjšala.

Leta 2021 je namreč v Sloveniji nastalo 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oziroma 518 kilogramov na prebivalca. To je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012. V istem obdobju se je količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal s 46 na 74 odstotkov.

Medtem se število vozil na alternativne oblike pogona v zadnjih letih povečuje. Leta 2017 je bilo število prvih registracij električnih osebnih avtomobilov pri nas 297, leta 2021 pa 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123.

Na statističnem uradu so izpostavili še naložbe v varstvo okolja. Te so se v Sloveniji v obdobju 2012-2021 zmanjšale s 394 milijonov evrov na 352 milijonov evrov, izdatki za varstvo okolja pa so se povečali s 489 milijonov v letu 2012 na 787 milijonov evrov v letu 2021.

Največji delež naložb je bil v letu 2021 namenjen varstvu zraka in klime, in sicer 35 odstotkov vseh, sledi upravljanje voda z 29-odstotnim deležem. Največji delež tekočih izdatkov je bil v letu 2021 namenjen ravnanju z odpadki, in sicer 58-odstotni delež.

Svetovni dan Zemlje, 22. april, z raznovrstnimi aktivnostmi zaznamuje več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Cilj je spodbuditi k spremembam človekovega ravnanja v smeri družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja na vseh ravneh, pri tem pa so po navedbah statističnega urada zelo pomembni tudi podrobni in kakovostni podatki o stanju.

VIR: STAkrog