Največji delež podpor je v prvih treh letošnjih mesecih odpadel na soproizvodne naprave z visokim izkoristkom na fosilna goriva, ki so prejela za 19,2 milijona evrov podpor.

Avtor:
Brane Janjič

Avtor fotografij:
Freepik
Največji delež podpor je v prvih treh letošnjih mesecih odpadel na soproizvodne naprave z visokim izkoristkom na fosilna goriva, ki so prejela za 19,2 milijona evrov podpor.

Po podatkih Borzenovega centra za podpore je bilo v prvem letošnjem četrtletju izplačanih za desetino več podpor kot v enakem obdobju lani, hkrati pa je bilo proizvedeno za tretjino manj električne energije. Povprečna višina izplačane podpore v navedenem obdobju je znašala 126,4 EUR/MWh, kar je sicer bilo manj od povprečne izplačane podpore v enakem obdobju lani, ko je ta dosegla 137,4 EUR/MWh. Drugače pa primerjava prvih treh mesecev leta 2023 z enakim obdobjem v letu 2022 kaže bistveno drugačno sliko proizvodnje in izplačil za enote v podporni shemi. Razlike so predvsem posledica preslikave cen iz energetskih trgov na referenčne cene, na podlagi katerih se določajo višine podpor posameznim proizvodnim napravam v podporni shemi. Največji vpliv na izplačila sheme OVE in SPTE ima sicer referenčna tržna cena električne energije, katere dvig na 180 evrov za MWh je negativno vplivala na vse višine obratovalne podpore. Vzporedno smo bili priča tudi izrazitemu dvigu referenčne cene zemeljskega plina, kar se je odrazilo v velikem dvigu višine podpor za soproizvodne enote na zemeljski plin, ki dosegajo približno 40 odstotkov proizvodne sheme na letni ravni.

Glede na lansko leto je bil na začetku tega zabeležen padec evidentirane proizvodnje pri vseh tipih elektrarn v podporni shemi, pri čemer so vse skupaj proizvedle nekaj več kot 175,3 milijona kilovatnih ur električne energije. Največ energije, to je dobrih 121,5 milijona kWh  je bilo pridobljeno v soproizvodnih enotah na zemeljski plin, sledijo sončne elektrarne z 32,7 milijona kWh, na tretjem mestu pa so se znašle bioplinske elektrarne s proizvedenimi 17,9 milijona kWh. Kot omenjeno, je vpliv višje cene zemeljskega plina prevladal nad višjo referenčno tržno cene električne energije, posledica česar je bila ob 18-odstotni nižji proizvodnji tega tipa, kar za 6 milijonov evrov več izplačil kot v enakem lanskem obdobju.  Preostalim tipom enot pa je referenčna tržna cena električne energije močno zarezala v višino podpore, posledica tega pa so bile mnogo nižje izplačane podpore.

VIR: Naš Stik