Avtor:

Avtor fotografij:

Skupno izplačilo iz podporne sheme OVE in SPTE je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za deset odstotkov.

Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operaterja trga z električno energijo Borzen je podporna shema na dan 31. marca 2023 obsegala 3700 enot s skupno nazivno močjo 394,6 MW, kar predstavlja približno deset odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji. Konec marca je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 18 enot manjše kot konec leta 2022. V prvih treh mesecih leta 2023 so v podporno shemo vstopile štiri nove proizvodne naprave (skupne nazivne moči 9,4 MW), ki so bile izbrane na javnih pozivih Agencije za energijo.

V prvih treh mesecih leta 2023 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 185,7 GWh skupaj izplačanih 28,1 milijona evrov podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju od prvih treh mesecih letošnjega leta je evidentirana za 34 odstotkov manjša proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 2,4 milijona evrov več sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - marec 2023 znašala 151,4 evra/MWh in je bila za 55 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta 2022. Razlog so bistveno nižje višine obratovalnih podpor zaradi visokih referenčnih tržnih cen v letu 2023. Okoli 400 naprav ima višjo referenčno ceno od referenčnih stroškov, kar pomeni da te naprave za proizvodnjo niso prejele podpore.

Za prvo trimesečje letošnjega leta je bila po podatkih Agencije za okolje značilna nadpovprečna visoka temperatura zraka in precej več padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo enako dolgoročnemu povprečju.

Največji delež podpor je v prvih treh mesecih letošnjega leta odpadel na SPTE na fosilna goriva, ki so prejela za 19,2 milijona evrov podpor za proizvodnjo v višini 121,6 GWh. Sledile so sončne elektrarne s 6,5 milijona evrov za proizvodnjo v višini 32,7 GWh in elektrarne na biomaso za 1,2 milijona evrov za proizvodnjo v višini 11,6 GWh.

V primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta je bil v enakem obdobju letos evidentiran velik padec ( za 81 odstotkov) proizvodnje iz hidroelekrarn, za 72 odstotkov manjša je bila proizvodnja iz elektrarn na biomaso, za 38 odstotkov manjša iz sončnih elektrarn, za 16 odstotkov manjša iz SPTE enot na fosilna goriva in za 13 odstotkov manjša proizvodnja iz bioplinskih elektrarn. Glede na strukturo proizvodnje so v prvem trimesečju 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva s 66-odstotnim deležem, sledijo sončne elektrarne z 18 odstotki, bioplinske elektrarne z desetimi odstotki in elektrarne na biomaso s šest-odstotnim deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v prvem trimesečju 2023 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 za deset odstotkov višja. V obdobju prvega trimesečja 2023 je bilo sicer izplačanih za 93 odstotkov več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, za vse ostale vire pa manj podpor kot v primerljivem obdobju leta 2022 (hidroelektrarne 66 odstotkov manj, sončne elektrarne 39 odstotkov manj, bioplinske elektrarne 62 odstotkov manj, elektrarne na biomaso 56 odstotkov manj sredstev). Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v prvem trimesečju 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 69 odstotki, sledijo sončne elektrarne z 23-odstotnim deležem, elektrarne na biomaso s štirimi odstotki, bioplinske elektrarne z dvema odstotkoma in hidroelektrarne z manj kot 0,5-odstotnim deležem vseh izplačanih podpor.
 
VIR: Naš Stik