V izolskih Livadah so tako pridobili osnovo za ustvarjanje inovativnih rešitev trajnostne gradnje, s katero lahko pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, obudijo lokalno in slovensko gospodarstvo ter s sodelovanjem vseh delov družbe izboljšajo naša življenja.

Raziskovalna infrastruktura sama po sebi še ne prinaša rezultatov, pomembno je, da z njo raziskujejo domači in mednarodni strokovnjaki, ki postavljajo trende ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu. Eden izmed primerov je razvoj premazov za les in druge gradbene materiale, ki posnema naravne procese, saj živi in se ob morebitnih poškodbah obnavlja kar sam. Materiale ščiti pred vplivi iz okolja (vremenski pojavi, škodljivci, itd.), ne da bi za to uporabili potencialno škodljive kemikalije, saj je popolnoma naraven. Drugi primer razvoja, ki ga omogoča delo raziskovalnih skupin strokovnjakov z omenjeno raziskovalno infrastrukturo, je proučevanje vpliva zvoka in drugih vibracij na naše počutje. Na podlagi teh spoznanj nato razvijajo gradbene elemente, ki v stavbah preprečujejo širjenje dobremu počutju in zdravju škodljivih zvokov.

Raziskovalna infrastruktura je raziskovalnemu inštitutu InnoRenew CoE omogočila, da je v Izolo privabil vrhunske domače in mednarodne strokovnjake, saj je med raziskovalnim osebjem polovica tujcev, ki so svoja življenja preselili v Izolo. S tako ekipo je izolski raziskovalni inštitut InnoRenew CoE pridobil mednarodno prepoznavnost v raziskovalni sferi, industriji in pri najvišjih političnih odločevalcih v Sloveniji in EU. Trenutno InnoRenew CoE izvaja preko 50 raziskovalno razvojnih in inovacijskih projektov v sodelovanju s priznanimi mednarodnimi inštitucijami in podjetji, nevladnimi organizacijami in strokovnimi združenji, pri tem pa v največji meri v te projekte vključuje lokalna podjetja, šole in različne inštitucije (npr. Dom starejših občanov).

Njihova mednarodna vključenost in prepoznavnost se je še okrepila z odlično organizacijo mednarodne konference Woodrise 2022, ki so jo v preteklem tednu izvedli skupaj z Univerzo na Primorskem. Dogodek je združil svetovno znane arhitekte, inženirje, gradbenike, lesarje, raziskovalce okolja, proizvajalce lesenih gradbenih elementov ter druge strokovnjake in omogočil prenos dobrih praks z različnih kontinentov in iskanje novih idej na področju obnove in gradnje novih stavb v mestnih središčih, ter obnove stavb kulturne dediščine v mestih in na podeželju. Udeležence je k pospeševanju razvoja tega področja spodbudil prof. dr. Hans Joachim Schellnhuber, svetovno priznani raziskovalec podnebnih sprememb in idejni oče pobude Novi evropski Bauhaus, ki pri Evropski komisiji pripravlja smernice za lepo, funkcionalno in trajnostno gradnjo, dostopno za vse sloje prebivalstva. Jasno je izpostavil, da je ključna aktivnost Evrope in sveta pri zniževanju emisij toplogrednih plinov, tudi v gradbeništvu, uporaba lesa in drugih naravnih materialov iz obnovljivih virov. Za obdelavo in vgradnjo teh materialov potrebujemo precej manj energije kot za do sedaj uporabljane beton, jeklo in plastiko, lesni materiali pa v svoji življenjski dobi skladiščijo ogljikov dioksid, ki so ga rastline med svojo rastjo s fotosintezo vezale v njih.

V izolskem raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE raziskovalci ne samo razvijajo nove rešitve za trajnostno gradnjo, ampak tudi pomembno prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev Pariškega sporazuma za omejevanje emisij toplogrednih plinov. S tem Izola postaja svetovni center inovacij, kjer dejavno soustvarjajo družbo prihodnosti in to mesto dodatno uveljavljajo kot mednarodno priznano zeleno destinacijo.

Izola ima sedaj tako dimnik, ki je dediščina industrializacije ne le slovenskega Primorja ampak celotnega Jadrana, kot tudi mednarodno prepoznan raziskovalni inštitut, katerega ambicija je, da v svojo raziskovalno in inovacijsko dejavnost v enaindvajsetem stoletju vključuje vsakega Izolana.

PR in foto: UP