V petek, 26.1.2024, je pričela veljati novela Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT-A), o pripravi katere smo že poročali v juniju 2023 (Uporabljati se je začela direktiva (EU) 2020/1828 – kaj to pomeni za slovenske potrošnike?).

Z njo se v slovenski pravni red v polnosti prenašajo zahteve Direktive (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, novela pa prinaša tudi nekatere druge spremembe. Od teh je – po oceni strokovnih sodelavcev Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD) – najpomembnejša širitev področja uporabe zakona, saj se s kolektivno tožbo po novem lahko uveljavlja vse kršitve pravic potrošnikov.

Olajšuje se tudi čezmejno vlaganje kolektivnih tožb, kar gotovo prispeva h krepitvi enotnega evropskega trga (pravnim osebam iz drugih držav članic EU je olajšana možnost vlaganja kolektivnih potrošniških tožb, opredeljeni so pogoji in pravila za uvrstitev na seznam upravičenih oseb za vlaganje potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici EU, določena je tudi nacionalna kontaktna točka).

Prenovljena so pravila, ki urejajo financiranje kolektivnih tožb, kar kljub dodatnim zahtevam daje širše možnosti za financiranje kolektivnih postopkov, ki so že po svoji naravi dolgotrajne narave in torej tudi finančno zahtevnejši.

Glede na deklarirane cilje novele, pričakujemo olajšan dostop do sodnega varstva v primerih množičnih oškodovanj, ustavitev in preprečitev nezakonitih ravnanj ponudnikov ter zagotavljanje ustreznih procesnih jamstev za preprečitev nepoštenega pravdanja, ne da bi to škodovalo pravicam prikrajšanih oseb do polnega nadomestila.

Pričakujemo nekaj dodatnih formalnosti pri odobritvah kolektivnih tožb, vendar nič takega, kar bi vzbujalo skrb ob ustreznem razumevanju sodišč, da primarna funkcija pravil o reprezentativnosti ni v tem, ali naj do kolektivnega postopka povrnitve oškodovanja sploh pride ali ne, temveč v tem, da med več tožniki za isto škodo določi tistega, ki je najbolj upravičen predstavljati oškodovance v kolektivnem postopku.

Spremembe z vidika financiranja postopkov so vsekakor dobrodošle, vendar je vprašanje, ali so zadostne, da bi bili vsi množični oškodovanci deležni ustreznega sodnega varstva.

Ne, vsi že začeti postopki, vključno z vsemi štirimi, ki jih je VZMD sprožil zoper telekomunikacijske operaterje, se bodo nadaljevali oziroma zaključili po določbah zakona, ki je veljal ob vložitvi tožb (tj. Zakon o kolektivnih tožbah, Ur.l.RS, št. 55/17) in nanje opisana novela ne bo imela vpliva.

Za vse, ki ste se že pridružili postopkom, ki jih je sprožil VZMD, te potrebe ni. Tudi za ostale, če bo sodišče sprejelo predlagani »opt-out« pristop, te potrebe ni. V vsakem primeru je torej bolje, da se oškodovanci pridružijo postopkom, ki jih je sprožil VZMD, saj lahko to hitro in brezplačno storijo z nekaj kliki na spletni strani www.kolektivno-varstvo.si.

VIR: VZMD