V uvodnem nagovoru je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol povedal, da smo zazrti v prihodnost, saj bomo le tako ustvarjali dodano vrednost, ki jo naše okolje nujno potrebuje. Takšne konference so zelo dobrodošle, saj lahko prisluhnemo primerom dobrih in manj dobrih praks v Evropi. Prav je, da jih sproti odkrivamo in se učimo iz napak drugih. »Prestrukturiranje je izziv za celotno regijo in nujno je sodelovanje vseh partnerjev, tudi na državni ravni. Z aktualno vlado dobro sodelujemo in spreminjamo stvari na bolje. Vsak deležnik mora v procesu pustiti svoj pečat, če želi na svojem področju uspeti. Močno gospodarstvo je temelj, da se lahko regija razvija, da ima kvalitetne športne, kulturne dejavnosti in izobraževalne vsebine,« je povedal Dermol. V Velenju zasebni investitorji gradijo nove proizvodne objekte, nastajajo nova delovna mesta. Zato želimo še naprej ustvarjati priložnosti, da bodo prihodnje generacije v tem okolju bivale, si ustvarile družine in imele na voljo kvalitetna delovna mesta. »S premogovniško dejavnostjo je povezanih 5 tisoč delovnih mest, ki bodo prej ali slej ugasnila. V Mestni občini Velenje smo si zastavili zelo jasen cilj, in sicer, da želimo v tem okolju ustvariti priložnosti za novih 5 tisoč delovnih mest. Ne zgolj za prekvalifikacijo obstoječe delovne sile, ampak da bomo ustvarili priložnosti za nove generacije,« je še povedal župan.

 

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru izpostavil, da je ključno, da opuščanje premoga ne vidimo kot konec, temveč kot začetek nekega novega poglavja, kot priložnost za vzpostavitev novih perspektivnih gospodarskih dejavnosti v regiji in za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Šaleška dolina igra ključno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji. »Ob izgubi premoga kot pomembnega vira energije se nam postavlja vprašanje energetske stabilnosti. Ta pa je ključna za naše gospodarstvo in v prihodnje se bomo morali nasloniti na obnovljive vire energije,« je nadaljeval minister. Celotno SAŠA regijo bo potrebno prestrukturirati in gospodarski razvoj bo ključen za nadaljnji razvoj mesta in regije. »V procesu niste sami, država bo pomagala. Načrtujemo spodbujanje investicij v regiji, tudi na degradiranih območjih, ne le z javnimi sredstvi, ampak tudi s privabljanjem zasebnega kapitala. Podpirali bomo sektorsko raznolikost v regiji, predvsem bodo podpore deležne naložbe, ki se bodo izkazale za ključne v procesu pravičnega prehoda in za ustvarjanje novih delovnih mest,« je še povedal.

 

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je v prvem panelu na temo Razvoj premogovnih regij povedal, da je pred nami izjemno pomembna naloga: »Mehanizmom na evropski ravni dodajamo tudi domače mehanizme, ki pa predstavljajo zgolj okvir. Zelo pomemben je način, kako se soočamo s prehodom, kako ga dojemamo, kako sodelujemo in se povezujemo. Naša kultura torej. Velenje vstopa v drugi največji investicijski cikel, v drugo največjo nalogo te občine. Velenje je specifično mesto in nujno je sodelovanje vseh deležnikov,« je povedal sekretar. Minuli petek je strateški svet za gospodarstvo obravnaval prvi osnutek akcijskega načrta, ki obravnava izjemno optimističen plan. Potrebujemo jasno smer in natančno definirane cilje. Narediti moramo odločen korak naprej, da bomo postali nov evropski hub. Imamo nekaj odličnih primerov, kako so se globalne korporacije odločile za inovacijske centre v Sloveniji. Šaleška dolina mora verjeti v drugačno prihodnost z dobro razvojno perspektivo.

 

Konferenco smo zaključili z okroglo mizo, na kateri so o vsebini zakona o prestrukturiranju SAŠA regije razpravljali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, generalna direktorica Direktorata za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Sibil Klančar in direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik.

 

Državna sekretarka Andreja Katič je pozdravila ustanovitev pisarne za pravičen prehod in opozorila, da je treba premisliti, kako najbolje izkoristiti infrastrukturo Premogovnika Velenje. Dejala je, da se v tej regiji ne smejo zgoditi napake, ki so se zgodile v Zasavju pri zapiranju tamkajšnjih rudnikov. Sprejetje zakonov, tako o prestrukturiranju kot zapiranju premogovnika, zamuja, vendar računajo, da bosta sprejeta prihodnje leto. Ministrstvo je odobrilo, da je davek na dodano vrednost upravičen strošek, kar je za lokalne skupnosti olajšanje in pomeni večji delež sofinanciranja. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je zagotovilo 40 milijonov evrov za prestrukturiranje regije, največ denarja bo prejela velenjska občina. Državo čaka težka naloga, je povedala, saj bo morala na letni ravni v državnem proračunu za prestrukturiranje regije zagotoviti okoli 100 milijonov evrov.

 

Generalna direktorica Sibil Klančar je poudarila, da je treba poiskati prednosti SAŠA regije, izbrati prave finančne mehanizme in tam ustvarjati dodano vrednost. Ta razvojni moment je tisti trenutek, ko mora država tesno sodelovati z lokalnim okoljem. Po njeni oceni je treba bolj ambiciozno razmišljati o finančnih sredstvih za izvedbo zakona. Področje raziskav, razvoja in investicij ima največji multiplikatoren indeks na investicijski vložek.

 

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je izpostavil tudi upravljanje z zemljišči, tistimi, ki so sedaj namenjena premogovništvu in energetiki: »Paziti moramo, da ne pristanejo v rokah prekupčevalcev. Z njimi bo treba ravnati premišljeno in odgovorno. Pomembno je podporno okolje za ustvarjanje novih delovnih mest, ne smemo pa pozabiti tudi na podporno infrastrukturo.« Župan je še poudaril, da sredstva iz Sklada za pravični prehod ne bodo zadostovala, ampak je nujno, da skupaj poiščemo še dodatne vire za naložbe v gospodarstvo, zato da pomagamo in da bomo znali odgovarjati na potrebe ljudi.

 

»Ključno je, da vsi deležniki sodelujejo, in prav je, da tudi različna mnenja soočamo v dobrobit lokalne skupnosti. Ta homogenost mora ostati čvrsta tudi v prihodnje. Vsak deležnik bo moral v tem procesu prestrukturiranja narediti svojo nalogo, mi pa smo odgovorni, da voz peljemo v pravo smer. Izziva se ne bojim in če bomo znali sodelovati, skupaj delati, bomo iz procesa prestrukturiranja izstopili boljši, kot zmagovalci, da bo naše okolje prijazno za vse generacije,« je v zaključnem nagovoru povedal Peter Dermol in izpostavil, da tega ne delamo za nas, ampak za prihodnje generacije.

 

VIR: Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje