Pravica pripada enemu od staršev ali rejniku ali skrbniku, ki neguje in varuje:

V slednjem primeru, torej v primeru koriščenja pravice za dva ali več otrok, pravica lahko pripada do zaključka prvega razreda osnovne šole mlajšega otroka, pri čemer je eno leto neprenosljivo. Slednje pomeni, da jo lahko koristi drug izmed staršev. V kolikor je drug starš ne izkoristi, pravica zapade in je ni mogoče prenesti na prvega starša, ki je pravico koristil v pretežnem delu. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v primeru dveh ali več otrok v celoti izrabi sam, in sicer v primeru, da je drugi od staršev umrl, je otroka zapustil, mu je bila odvzeta starševska skrb, so mu prepovedani stiki z otrokom, mu je izrečena prepoved približevanja, je na prestajanju zaporne kazni, je ugotovljeno, da zanemarja starševsko skrb, je otrok zaupan v izključno varstvo in vzgojo le enemu od staršev, zdravstveno ni sposoben za otrokovo skrb ali ni zavarovanec za starševsko varstvo.

Pravica ne pripada nobenemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni, da morate delati najmanj 20 ur tedensko. Pravico uveljavljate pri Centru za socialno delo (CSD), in sicer na območju stalnega prebivališča matere otroka. Uveljavlja se jo z zahtevkom »Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva«, ki jo najdete na spletišču eUprava. Dodajamo, da morate po prejemu odločbe s strani CSD, s katero se vaši vlogi ugodi, urediti tudi prijavo krajšega zavarovalnega časa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo skladna z odločbo. Po poteku pravice pa bodite pozorni tudi na ponovno prijavo za polni zavarovalni čas, saj ste kot kmečki zavarovanci za to dolžni poskrbeti sami.

Naj opozorimo tudi na povsem praktične dileme, ki nastajajo v povezavi s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševskega varstva. Kot prvo naj izpostavimo koriščenje nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela zaradi nege otroka (t.i. bolniške za otroka). Slednja posamezniku pripada le v obsegu zavarovalnega časa, za katerega velja, da je delovno aktiven (torej le za čas, za katerega je zavarovan kot kmet), ne pa tudi za čas, ko koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Enako velja tudi za drugega starša, ne glede na to, da je drugi izmed staršev zavarovan za polni delovni čas. Tudi drugi od staršev lahko bolniško za otroka koristi zgolj v obsegu kot znaša dejanska delovna obveznost starša, ki dela s krajšim delovnim časom.

Mnogokrat na nas naslavljate vprašanje, kako je s hkratnim uveljavljanjem pravice do dela s krajšim delovnim časom ter izpolnjevanjem obveznosti iz naslova prejetih sredstev za mlade prevzemnike. V zvezi s tem moramo pojasniti, da je pri odgovoru na tovrstno vprašanje treba spoštovati določila vsakokratnega razpisa, ki mladim prevzemnikom omogoča pridobitev nepovratnih sredstev, če se zaposlijo na kmetiji. Pred odločitvijo za koriščenje pravice do dela s krajšim delovnim časom zato svetujemo, da mladi prevzemniki preverijo določila razpisa, na podlagi katerega so prejeli nepovratna sredstva. Načeloma so do sedaj veljavni razpisi vsi vsebovali določbo, po kateri koriščenje pravice do dela s krajšim delovnim časom ni pomenilo kršitve določil razpisa. Mladi prevzemnik praviloma torej lahko koristi pravico do dela s krajšim delovnim časom, vendar naj pred odločitvijo vseeno preveri razpisne pogoje.

V zvezi z mladimi prevzemniki in pravicami iz naslova starševskega varstva je smiselno opozoriti tudi na naslednje. Pravice do dela s krajšim delovnim časom, ki je predstavljena v tem prispevku, ne gre zamenjevati s pravico do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok. Slednja velja za samostojno pravico, katere namen je, da posameznik popolnoma zapusti trg delovne sile (in ne zgolj za polovični delovni čas, kot to velja v primeru pravice do dela s krajšim delovnim časom). Kot tak se ne šteje več za delovno aktivno osebo. Koriščenje pravice do plačila prispevkov za štiri ali več otrok pomeni kršitev pogojev iz razpisa za mladega prevzemnika, če se je ta zavezal, da se bo zaposlil na kmetiji in predstavlja razlog za izgubo že pridobljenih sredstev.  

Za konec naj opozorimo tudi na problem, ki se pojavlja pri koriščenju pravic iz javnih sredstev (npr. otroški dodatek, znižano plačilo vrtca,…). Pri izdani odločbi bodite pozorni, saj vam bodo pri dohodkih skoraj zagotovo pripisali 75% minimalne plače. Zoper takšno odločbo je nujno treba vložiti pritožbo ter dokazovati dejanske dohodke, v kolikor so ti nižji od fiktivno pripisanih. V kolikor ste član KGZS, vam pritožbo lahko pripravimo v okviru brezplačne pravne pomoči. Zato povabljeni, da nas kontaktirate na naslov kgzs@kgzs.si.

VIR KGZS