Tržni inšpektorji so zaradi motenj na trgu pri dobavi lesnih goriv (drva, sekanci, peleti) in informacij, da se lesna goriva nahajajo v skladiščih in jih trgovci zaradi špekulativnih namenov ne sprostijo v promet, opravil nadzore razpoložljivosti lesnih goriv v logističnih centrih, pri trgovcih na drobno, proizvajalcih, skladiščih in veleprodajalcih. Pri tem glavna tržna inšpektorica mag. Andreja But poudarja: »Vsako zadrževanje izdelkov v skladišču še ne pomeni kršitve. Če prodajalec izdelka ne oglašuje in ga hkrati zadržuje v skladišču in ta izdelek ni predmet regulacije cen vlade, ne gre za kršitev in tržni inšpektor nima pristojnosti ukrepanja.«

Poostreni nadzor je Tržni inšpektorat opravljal v času od 12. do 17. septembra 2022, ko je preverjal stanje glede zalog lesnih energentov v skladiščih logističnih podjetij, večjih trgovcih na drobno in slovenskih proizvajalcih po Sloveniji. Pravno podlago za nadzor in ukrepanje nad prodajalcem predstavljata Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov se namreč kot zavajajoča poslovna praksa šteje tista, ki vsebuje napačne informacije in je torej neresnična glede obstoja ali narave izdelka in glede glavnih značilnosti izdelka. »Sem spada tudi razpoložljivost izdelka, ki lahko potrošnika napelje k nakupu izdelka pod manj ugodnimi pogoji,« pojasnjuje Butova. Zakon za zavajajoče šteje tudi oglaševanje, ki z zavajajočo vsebino vpliva na ekonomsko obnašanje podjetij in škoduje konkurenci. V okviru navedenega so inšpektorji preverjali logistična skladišča, trgovce na drobno, proizvajalce ter skladišča in veleprodajalce, za lažjo preglednost pa ugotovitve navajamo po posameznih sklopih.

V logističnih skladiščih so inšpektorji preverjali razpoložljivost lesnih goriv v skladiščih logističnih podjetij, lastništvo teh goriv in čas dobave teh goriv v skladišče. Tržni inšpektorji so opravili šest inšpekcijskih pregledov pri zavezancih, ki so imeli na skladišču lesna goriva ter 29 poizvedb pri različnih logističnih podjetjih, ki se ukvarjajo s skladiščenjem blaga.

Ugotovili so, da nobeno od nadzorovanih podjetij ne zadržuje blaga v skladiščih iz špekulativnih razlogov. »Pomankanje lesnih energentov je posledica močno povečanega povpraševanja in omejitve izvoza energentov s strani držav, v katerih imajo slovenski trgovci dobavitelje, kot so denimo Bosna in Hercegovina, Srbija ter Madžarska,« pojasnjuje glavna tržna inšpektorica. Obenem trgovci zaznavajo velike potrebe po peletih v Italiji, Avstriji in Nemčiji, zato se ponudniki energentov (tako domači kot tuji) usmerjajo na tuje trge, kjer dosegajo višje cene.

»Med izvajanjem inšpekcijskih pregledov smo dobili informacijo, da v Slovenijo prihaja večja količina pelet, ki se je že ponujala za prodajo. Informacijo smo preverili tako na Finančni upravi kot pri podjetju, ki se je omenjalo kot tovorno skladišče. Ugotovili smo, da do raztovarjanja pelet ni prišlo in da so ti nadaljevali pot v drugo državo,« je povedala glavna tržna inšpektorica.

Tržni inšpektorji so pri trgovcih na drobno preverjali razpoložljivost lesnih goriv v prodajalnah, kdo so dobavitelji teh goriv, kakšna je prodaja in kakšna so morebitna odprta naročila, obvestila ter oglasna sporočila. Pri tem so opravili osem inšpekcijskih pregledov pri večjih trgovcih na drobno v Sloveniji, ki imajo v prodajnem asortimanu tudi lesna goriva – torej pelete, drva ali brikete.

Nadzor je pokazal, da imajo vsi prodajalci v prodaji pelete, pakirane v vreče po 15 kg, zaloga pelet v prodajalnah pa je od nekaj vreč do 60 ton. Peleti so dobavljeni iz Slovenije, BIH, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Nekateri trgovci omejujejo nakup na eno paleto (to je približno ena tona) oziroma na tri palete na gospodinjstvo. Prodaja je bila v zadnjem mesecu slaba, pri nekaterih prodajalcih v primerjavi z enakim obdobjem lani pa celo nižja. V samih prodajalnah odprtih naročil ni, oglasna sporočila so skladna z obstoječim stanjem in v nobenem primeru niso zavajajoča. Zaradi povišanja cen zaenkrat ne zaznavajo povečanega povpraševanja, nobeden od zavezancev pa nima odprtih naročil za drva in brikete.

»Ugotavljamo, da pri samih prodajalcih na drobno večjega povpraševanja po lesnih gorivih ni, vse vrste goriv imajo na zalogi. Problem za slabo prodajo trgovci vidijo v visokih cenah, ki so v primerjavi z lanskim letom bistveno višje,« zaključuje Butova.

Preglede je Tržni inšpektorat opravil tudi pri štirih proizvajalcih peletov, pri katerih so inšpektorji preverjali zaloge, odprta naročila in kdo so kupci.

Ugotovili so, da se vse zaloge sproti prodajo, večinoma znanim kupcem (trgovcem in velikim podjetjem), na skladiščih pa so le dnevne zaloge, ki čakajo na odpremo. Kupci so iz Slovenije, Italije in Avstrije, odprtih naročil imajo za nekaj mesecev naprej, končni potrošniki, ki jim prodajajo pelete, pa so stalne stranke.

Nadzor so inšpektorji izvedli še v skladišču večjega trgovca, ki skladišči lesne energente za svoje prodajalne, in ugotovili, da drva uvaža iz Hrvaške, pelete pa dobavlja od slovenskih proizvajalcev. Nadzor skladišča večjega veletrgovca pa je pokazal, da ima zaenkrat na zalogi dovolj peletov. »Ta je povedal, da za pelete prejemajo povpraševanja iz Italije in Avstrije, kjer so pripravljeni plačati 30 % višjo ceno, kot jo imajo peleti na slovenskem trgu,« pravi Butova.

Inšpekcijski pregledi so tako predvsem osvetlili dejstvo, da je bila časovna dinamika nakupa pelet v prejšnjih letih bistveno drugačna od letošnje. »Povprečen potrošnik je v prejšnji sezoni kupil eno tono pelet avgusta, dve novembra, eno februarja, nato pa še eno, če je bila potreba po ogrevanju, še v aprilu. Skupaj torej štiri tone. Letos maja pa je povprečen potrošnik naročil takoj pet ton pelet, ki jih ni bilo na razpolago, ker so naročene količine bistveno presegle proizvodne kapacitete. Takšno povpraševanje je seveda predstavljalo velik pritisk na cene surovin,« pojasnjuje mag. Andreja But ter poudarja, da vsako zadrževanje izdelkov v skladišču še ne pomeni kršitve. V kolikor prodajalec izdelka ne oglašuje in ga hkrati zadržuje v skladišču in ta izdelek ni predmet regulacije cen vlade, ne gre za kršitev in tržni inšpektor nima pristojnosti ukrepanja.

PR: MGRT