Tretje spletno predavanje projekta LITMAG:

Vloga madžarskih literarnih revij in nemških samizdatov V petek, 24. marca, ob 11. uri bo preko spletne aplikacije Zoom potekalo tretje spletno predavanje projekta LITMAG z naslovom Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004: Madžarska in Nemška demokratična republika. Nastopili bodo trije vrhunski strokovnjaki in poznavalci področja, profesorica dr. Jolán Orbán z Univerze v Pécsu, dr. Bernadett Sulyok iz Literarnega muzeja Petőfi v Budimpešti in dr. Wolfgang Görtschacher, profesor na Univerzi v Salzburgu. Predavanje bo moderiral kulturni antropolog in etnolog dr. Tomaž Simetinger.

Prijave na spletno predavanje

Projekt LITMAG združuje osem partnerjev iz šestih držav članic EU in raziskuje vpliv vzhodnoevropskih literarnih revij, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni izražale nasprotovanje avtoritarnim in totalitarnim režimom ter pomembno vplivale na demokratizacijo in pristop k Evropski uniji.Madžarski gostji dr. Jolán Orbán in dr. Bernadett Sulyok se bosta osredotočili na vlogo madžarskih povojnih literarnih revij ter dejavnost neodvisnih založniških hiš in disidentov, urednikov ter pisateljev, ki so vplivali na demokratične spremembe na Madžarskem. Kritični duh – esprit critique –literarnih revij in samizdatskih publikacij je imel odločilno vlogo pri spremembi režima leta 1989 in je utrl pot demokratični tranziciji na Madžarskem. Dr. Orbán bo podrobneje predstavila vlogo revije Jelenkor v tem procesu, medtem ko bo dr. Sulyok spregovorila o časopisu Magyar Műhely, ki so ga leta 1962 v Parizu ustanovili madžarski intelektualci, prebegli v Zahodno Evropo po Madžarski revoluciji leta 1956. Skozi zgodovino časopisa, ki je združeval umetnike z obeh strani železne zavese, bo sogovornica prikazala odnose med na obeh straneh živečimi madžarskimi pisatelji, pesniki in literarnimi teoretiki.

Kot zadnji bo nastopil dr. Wolfgang Görtschacher, ki se bo v svojem predavanju osredotočil na pojav samizdatskih literarnih revij v Nemški demokratični republiki (NDR). Gre za publikacije disidentov v vzhodnem bloku, v katerih so posamezniki reproducirali cenzurirane vsebine, pogosto so jih izdajali ročno, in jih posredovali od bralca do bralca. Vzpon tovrstnih izdaj se je začel leta 1979 z revijama Papiertraube in Laternenmann, do propada NDR leta 1990 pa je izhajalo 30 malih literarno umetniških revij v nakladi od 15 do 200 izvodov.Dr. Jolán Orbán je pred predavanjem za Beletrino pojasnila, kaj je najbolj zaznamovalo izdajanje literarnih revij v času komunističnega režima na Madžarskem, dotaknila pa se je tudi vloge žensk pri ustvarjanju teh revij: »Najpomembnejši vidik literarnih revij je bil upor proti zatiralski politični oblasti, kar je pogosto vodilo v odstranitev urednikov, utišanje avtorjev, samizdatske objave ali emigracijo. Odpor proti oblasti se je po eni strani kazal v neustavljivi polifoniji sodobnih literarnih besedil, po drugi strani pa v dvoglasnem diskurzu, prakticiranem v študijah, recenzijah ali razpravah, objavljenih v literarnih revijah, ki so izigravale cenzuro in omogočile, da se je slišal kritični glas.
In čeprav so bila v literarnih revijah objavljena tudi besedila pisateljic, je bilo v tem obdobju presenetljivo malo glavnih urednic, kar nakazuje, da je komunistični sistem, kljub temu da je na široko razglašal enake možnosti, ostal globoko patriarhalen.«

Pod okriljem projekta LITMAG je nastala tudi potujoča razstava Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je bila do 6. novembra 2022 na ogled v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, do konca februarja 2023 je gostovala na Univerzi v Bielsko-Biala, trenutno pa je na ogled v podružnični knjižnici Univerze v Salzburgu Unipark. Uradna otvoritev razstave bo v aprilu.

Drugo spletno predavanje z naslovom Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004: Poljska in Litva sta 19. decembra 2022 pripravili Univerza Bielsko-Biala in Direktorat za spominske muzeje v Vilni.

Predavali so ugledni strokovnjaki in poznavalci tematike, dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk in dr. Michał Kopczyk z Univerze Bielsko-Biala, dr. Cecylia Kuta z Univerze Janeza Pavla II. V Krakovu ter dr. Saulius Vasiliauskas z Inštituta za litovsko književnost in folkloro v Vilni.Poljski predavatelji so poudarili pomen poljskega tiska za svobodo, ki je vključeval tudi pisatelje v izgnanstvu. Na Poljsko je takrat vplivalo pisanje, ki je prihajalo iz Zahodne Evrope, poleg tega so migranti, ki so zapustili Poljsko, ostali v stalnem stiku s poljskim jezikom in kulturo. Predavatelj iz Litve pa je predstavil zgodovino dveh pomembnih litovskih revij, Pergale in Sietynas, pri čemer se je osredotočil na njuno simbolno vlogo v procesu literarnega in kulturnega osvobajanja ter demokratizacije litovske družbe.

VIR: Kreativna baza