Prehod EU na zeleno gospodarstvo spremlja vse obsežnejša evropska zakonodaja, v okviru katere je tudi sveženj pobud, ki je še v javni razpravi, v zvezi s trajnostnimi izdelki in spodbujanjem izbire trajnostnih izdelkov. Pomemben del tega svežnja je predlog uredbe EU o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke. Vključuje tudi ciljno usmerjeni sektorski pobudi za tekstilne izdelke in gradbene proizvode, ki obravnavata izdelke z največjimi vplivi na okolje in podnebje, ter pobudo za krepitev vloge potrošnikov pri prehodu na zeleno gospodarstvo z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem. Glavna cilja tega svežnja sta zmanjšati negativne vplive izdelkov v življenjskem ciklu na okolje in izboljšati delovanje notranjega trga. Kaj ta predlog novega zakonodajnega svežnja pomeni za industrijo in potrošnike, pojasnjuje mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja.

Evropska komisija želi skladno z Zelenim dogovorom doseči, da bodo trajnostni izdelki v EU pravilo. Predlaga nova pravila, s katerimi naj bi skoraj vse fizično blago na trgu EU postalo prijaznejše do okolja, krožno in energijsko učinkovito v celotnem svojem življenjskem ciklu – od faze zasnove, preko vsakodnevne uporabe, spremembe namena uporabe, do konca življenjske dobe. To je bilo, če se spomnimo, napovedano v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.

Komisija je pripravila tudi novo strategijo za trajnejše tekstilne izdelke, ki jih je mogoče popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati. S tem se želi spopasti s hitro modo, tekstilnimi odpadki in uničevanjem neprodanih tekstilnih izdelkov. Želi tudi zagotoviti, da njihova proizvodnja poteka ob polnem spoštovanju socialnih pravic.

Cilj tretjega predloga je spodbuditi notranji trg za gradbene izdelke in zagotoviti, da bo veljavni regulativni okvir primeren za doseganje trajnostnih in podnebnih ciljev grajenega okolja.

Sveženj vključuje tudi predlog o novih pravilih za opolnomočenje potrošnikov pri zelenem prehodu, da bodo potrošniki bolje obveščeni o okoljski trajnosti izdelkov in bolje zaščiteni pred zelenim zavajanjem.

Trajnostni izdelki kot pravilo na bolj odpornem enotnem trgu. Pregled pobud v svežnju ukrepov za krožno gospodarstvo.

Res je, predlog temelji na obstoječi direktivi o okoljsko primerni zasnovi, ki trenutno zajema 31 skupin izdelkov, povezanih z energijo. Analize obstoječih pravil EU o okoljsko primerni zasnovi kažejo precejšnje zmanjšanje porabe energije v EU in znaten prihranek za potrošnike. Samo v letu 2021 naj bi potrošniki s pomočjo obstoječih zahtev za okoljsko primerno zasnovo privarčevali 120 milijard EUR. Pravila so privedla tudi do 10-odstotnega zmanjšanja letne porabe energije zadevnih izdelkov. Novi okvir, tako ocenjujejo pripravljavci, lahko do leta 2030 privede do 132 Mtoe prihrankov primarne energije, kar ustreza približno 150 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke obravnava zasnovo izdelkov, ki opredeljuje do 80 % vpliva izdelka na okolje v njegovem življenjskem ciklu. Določa nove zahteve, da bi izdelki postali trajnejši, zanesljivejši. Da bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, nadgraditi, popraviti, da bi postali enostavnejši za vzdrževanje, obnovo in recikliranje ter gospodarni z energijo in viri. Poleg tega bodo zahteve po informacijah za posamezne izdelke zagotovile, da bodo potrošniki seznanjeni z okoljskimi vplivi svojih nakupov. Vsi regulirani izdelki bodo imeli digitalne potne liste za izdelke. To bo olajšalo njihovo popravilo ali recikliranje in poenostavilo sledenje problematičnim snovem v dobavni verigi. Uvede se lahko tudi označevanje. Predlog vsebuje tudi ukrepe za odpravo uničevanja neprodanega potrošniškega blaga, razširitev zelenih javnih naročil in zagotavljanje spodbud za trajnostne izdelke.

Obstoječi okvir za okoljsko primerno zasnovo predlog razširja na dva načina. Zajema najširšo možno paleto izdelkov. Omogočil bo opredelitev zahtev glede učinkovitosti in informacij za skoraj vse kategorije fizičnega blaga, danega na trg EU. Pomembne izjeme so živila in krma, kot je opredeljeno v Uredbi (ES)/178/2002. Za tiste skupine izdelkov, ki imajo dovolj skupnih značilnosti, bo okvir omogočil tudi opredelitev horizontalnih pravil.

A ne gre le za obseg izdelkov, ampak, kot sem omenila, se razširjajo tudi področja uporabe zahtev, ki jih morajo izdelki izpolnjevati. Ne gre več le za določitev meril za energijsko učinkovitost, temveč tudi za krožnost in splošno zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov. S predlogom bosta vzpostavljena okvir in postopek, s pomočjo katerih bo Komisija v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi stranmi postopoma določila zahteve za vsak izdelek ali skupino izdelkov.

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 temelji na delu, opravljenem od sprejetja prve direktive o okoljsko primerni zasnovi, zajema pa tudi izkušnje, pridobljene z uredbo o okviru za označevanje z energijskimi nalepkami (EU/2017/1369). Ocenjuje tudi napredek, dosežen v okviru evropskega registra izdelkov za označevanje z energijskimi nalepkami. Mimogrede, načrt vključuje tudi podobna prizadevanja v zvezi z označevanjem pnevmatik, za katero veljajo posebna pravila.

Komisija je v načrtu zajela nove izdelke, povezane z energijo. Kot prehodni ukrep do začetka veljavnosti nove uredbe je posodobila in povečala ambicije za že regulirane izdelke. Gre zlasti za potrošniško elektroniko, kot so pametni telefoni, tablice in sončni paneli, ki so najhitreje rastoč tok odpadkov.

Evropska potrošnja tekstilnih izdelkov ima četrti največji vpliv na okolje in podnebne spremembe, uvršča se takoj za prehrambno industrijo, bivalnimi objekti in mobilnostjo. To je tudi tretje največje področje porabe vode in rabe zemljišč ter peto največje področje uporabe primarnih surovin.

Strategija EU za trajnostne in krožne izdelke določa vizijo in konkretne ukrepe za zagotovitev, da bodo do leta 2030 imeli tekstilni izdelki, dani na trg EU, dolgo življenjsko dobo in bodo primerni za recikliranje. Izdelani bodo morali biti v čim večji meri iz recikliranih vlaken, brez nevarnih snovi in proizvedeni ob upoštevanju socialnih pravic in okolja. Hitra moda ne bi smela več biti modna. Storitve ponovne uporabe in popravil bi morale biti splošno dostopne. V tekstilnem sektorju morajo proizvajalci prevzeti odgovornost za svoje izdelke vzdolž vrednostne verige, tudi ko ti postanejo odpadki.

Posebni ukrepi bodo vključevali zahteve za okoljsko primerno zasnovo tekstilnih izdelkov, jasnejše informacije, digitalni potni list za izdelke in obvezen sistem razširjene odgovornosti proizvajalca na ravni EU. Strategija predvideva tudi ukrepe za odpravo nenamernega sproščanja mikroplastike iz tekstilnih izdelkov, zagotavljanje točnosti zelenih trditev in spodbujanje krožnih poslovnih modelov, vključno s storitvami ponovne uporabe in popravil. V okviru obravnave hitre mode strategija med drugim poziva podjetja, naj zmanjšajo število kolekcij na leto, prevzamejo odgovornost in ukrepajo v smeri čim večjega zmanjšanja svojih ogljičnih in okoljskih odtisov, države članice pa, naj sprejmejo ugodne davčne ukrepe za sektor ponovne uporabe in popravil.

Digitalni potni list

Za ilustracijo najprej nekaj podatkov. Stavbe predstavljajo 50 % izkoriščanja in porabe virov ter več kot 30 % vseh nastalih odpadkov v EU na leto. Poleg tega stavbe porabijo okrog 40 % energije v EU in povzročijo 36 % emisij toplogrednih plinov iz energije.

Revizija uredbe o gradbenih proizvodih bo okrepila in posodobila pravila, ki veljajo od leta 2011. Želi oblikovati usklajen okvir za ocenjevanje in sporočanje okoljske in podnebne učinkovitosti gradbenih proizvodov. Z novimi zahtevami za proizvode želi zagotoviti, da bosta zasnova in proizvodnja gradbenih proizvodov temeljili na najsodobnejših tehnologijah, da bodo ti proizvodi postali trajnejši, popravljivi, primerni za recikliranje in jih bo lažje predelati.

Revizija uredbe o gradbenih proizvodih bo ponudila tudi digitalne rešitve za zmanjšanje upravnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja, vključno s podatkovno zbirko gradbenih proizvodov in digitalnim potnim listom za izdelke.

Digitalni potni listi za izdelke bodo pravilo za vse izdelke, ki jih ureja uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke. Omogočali bodo označevanje, prepoznavanje in povezovanje izdelkov s podatki, ki so pomembni za njihovo krožnost in trajnostnost. Strukturiranje informacij o okoljski trajnostnosti izdelkov in njihovo posredovanje z digitalnimi potnimi listi za izdelke bo podjetjem v vrednostni verigi, od proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev do trgovcev, serviserjev, izvajalcev ponovne izdelave in izvajalcev recikliranja, pomagalo pri dostopu do informacij, ki pomembno prispevajo k njihovim prizadevanjem na področju izboljšanja okoljske uspešnosti, podaljšanja življenjske dobe izdelkov, povečanja učinkovitosti in uporabe sekundarnih surovin. To bo pripomoglo tudi k spremljanju prisotnosti pogojno nevarnih snovi v celotnem življenjskem ciklu materialov in izdelkov.

Uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke je zasnovana tako, da je povezana in usklajena z obstoječo in prihodnjo sektorsko zakonodajo in politikami. Ko bo vzpostavljen okvir uredbe, se bodo zahteve za izdelke uvajale v skladu z večletnimi delovnimi načrti. S tem bo Komisija lahko skrbno ocenila, kje so regulativni ukrepi najbolj potrebni. Če so zahteve glede okoljske trajnostnosti v zakonodaji EU že določene na zadovoljivi ravni, se uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke ne bo uporabljala. Nasprotno pa bi se uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke uporabljala v primerih, ko teh zahtev ni, vendar sta potencial krožnosti, energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter potencial za zmanjšanje splošnih podnebnih in okoljskih vplivov visoka in upravičujeta ukrepanje.

Ukrepe iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke bodo spremljale posebne ocene učinka, da se zagotovi sorazmernost, ustrezno upoštevanje mednarodne razsežnosti in vpliva na tretje države ter skladnost z drugo zakonodajo EU.

Za izdelke, za katere ni posebne zakonodaje EU, ki bi določala obvezne zahteve glede okoljske trajnostnosti, bo uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke predstavljala pravni okvir za določanje pravil EU. To velja na primer za tekstilne izdelke in obutev. Medtem ko za te izdelke trenutno veljajo nekatere zahteve, na primer glede kemikalij in označevanja, ni posebnih zahtev, ki bi urejale krožnost, npr. trajnost, popravljivost, možnost recikliranja in vsebnost recikliranih materialov.

Po sprejetju in začetku veljavnosti uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke ter po oceni učinka bo ta regulativna vrzel odpravljena s sekundarno zakonodajo o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo tekstilnih izdelkov, določitvi zahtev glede informacij in digitalnem potnem listu za izdelke.

Komisija namerava začeti delo v okviru predlagane uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, da bi zajela nove izdelke in parametre. Njen cilj je predlagati ukrepe za posamezne izdelke takoj po vzpostavitvi novega okvira. Da bi zagotovila pregledno in vključujoče določanje pravih prednostnih nalog, bo do konca leta 2022 začela javno posvetovanje o kategorijah izdelkov, ki bodo izbrane v okviru prvega delovnega načrta za uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke. Komisija je v predhodni oceni ugotovila, da imajo kategorije izdelkov, kot so tekstilni izdelki, pohištvo, vzmetnice, pnevmatike, detergenti, barve, maziva ter železo, jeklo in aluminij, velik vpliv na okolje in možnosti za izboljšanje, zato so ustrezni kandidati za prvi delovni načrt.

Uredba si prizadeva obravnavati najbolj škodljive vplive izdelkov na okolje. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bodo glede na kategorije izdelkov, ki jih je treba urejati, zajemale:

VIR: Zelena Slovenija