Napisal/a: Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti

Z rastjo zavedanja pomembnosti varovanja okolja in uporabe obnovljivih virov postaja trajnostna gradnja vse bolj priljubljena. Vse več kupcev pri odločanju za nakup hiše upošteva tudi trajnostni vidik in si prizadeva zmanjšati svoj ogljični odtis.
Gradnja hiše na okolju prijazen način ima številne prednosti. Za trajnostne hiše velja, da porabijo manj energije in da v njihovem celotnem življenjskem ciklu nastaja manj izpustov toplogrednih plinov, okolju škodljivih snovi in odpadkov. Poleg dobrega občutka, ker smo naredili nekaj koristnega za naš planet, je trajnostno grajena hiša tudi prijetna za bivanje, zdravju prijazna in nenazadnje energetsko (in stroškovno) učinkovita.

Katera gradnja je bolj trajnostna: montažna ali klasična?
Pri trajnostni gradnji moramo upoštevati celotno življenjsko dobo hiše: od pridobivanja surovin, transporta, predelave materialov, postopka gradnje in same uporabe hiše do točke, ko je hišo treba odstraniti in po možnosti reciklirati ter znova uporabiti določene materiale.
Osnovni konstrukcijski material pri montažni gradnji je les, ki je obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom ter ga je po gradnji mogoče reciklirati, medtem ko so pri klasični gradnji v uporabi materiali, ki jih je veliko težje reciklirati ali ponovno uporabiti. V primerjavi z drugimi materiali les zahteva manj energije že pri sami proizvodnji in predelavi, kar še dodatno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Montažne hiše so v prednosti tudi z vidika samega postopka izdelave, saj je dela na terenu – in s tem škodljivih posegov v okolje – veliko manj kot pri klasični gradnji.


Udobnejše in zdravju prijaznejše bivanje
Ker približno 90% svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, je zelo pomembno, da nam ti nudijo prijetne bivalne pogoje skozi celo leto. Eden ključnih vidikov bivalnega ugodja je uporaba naravnih materialov pri gradnji. Pri sodobnih montažnih hišah prevladuje les, ki ima številne pozitivne učinke na naše počutje. Je prijetnega videza, navdaja nas z občutkom topline, nas ohranja v stiku z gozdom in naravo. Les odlično zadržuje toploto, poleg tega pa je tudi izjemno zračen in skrbi, da hiša »diha«.
Zelo dobre izolacijske lastnosti lesenih sten omogočajo, da hiša ohranja toploto ob manjši porabi energije. Les ima tudi sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. V kombinaciji z naprednimi sistemi prezračevanja je ozračje v trajnostni montažni hiši zdravo in primerno tudi za ljudi z raznimi alergijami. Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih namreč lahko povzroča draženje oči, nosu, grla, glavobol in izčrpanost. Dolgoročno pa se lahko razvijejo tudi bolezni dihal kot je astma.

Trajnostna hiša je hkrati tudi trajna
Kakovostno grajene trajnostne hiše kljubujejo zobu časa in vsakršnim vremenskim razmeram. Resnično trajnostna hiša ima dolgo življenjsko dobo in ni podvržena večjim prenovam, ki bi znova obremenile okolje.
Ena od pogostih zmot, ki spremljajo montažno gradnjo, je pomislek, da je življenjska doba montažne hiše krajša. Ni res. Marsikatera 50 ali celo več let stara montažna hiša je enako ali celo bolje ohranjena kot njena zidana »vrstnica«. Les kot gradbeni material namreč ni le trajnosten, temveč je tudi zelo trajen, kar potrjuje dejstvo, da lesene hiše spadajo med najstarejše stavbe na svetu.
Na življenjsko dobo montažne hiše vsekakor vplivajo kakovost gradnje, izbira kakovostnih in trajnostnih materialov, njeno redno vzdrževanje in izkušnje samega ponudnika. Večina ponudnikov za konstrukcijsko stabilnost in trdnost objekta nudi 30 let garancije, pri Lumarju pa kar 35 let.

Boljša energetska učinkovitost
Na energetsko učinkovitost hiše vplivajo številni dejavniki, od arhitekturne zasnove do umestitve hiše na parcelo. Pri skoraj nič-energijski gradnji in predvsem pri skoraj nič-energijskih gradnji s porabo energije pod 15 kWh/m2a (prej smo tako imenovali pasivne hiše) ima montažna gradnja veliko prednosti pred klasično. Ena ključnih prednosti gradnje z lesom je obvladovanje energetske učinkovitosti v smislu obvladovanja materialov in tehnologije, s čimer lesena gradnja prevzema vodilno vlogo na področju kakovostne skoraj nič-energijske gradnje tako v Sloveniji kot po svetu.
Izraz »skoraj nič-energijska gradnja« pomeni, da hiša za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, pri čemer mora biti ta energija v čim večji meri pridobljena iz obnovljivih virov na lokaciji ali v bližini hiše. Pri Lumarju smo te zahteve izpolnjevali že kot pionirji pri gradnji pasivnih hiš, z uvajanjem imena skoraj nič-energijske hiše pa smo kot prvi slovenski proizvajalec začeli že leta 2017, ko smo v vse naše hiše začeli standardno vgrajevati prezračevalne sisteme.
Naslednji korak v smeri življenja brez izpustov je nadgradnja hiše s sončno elektrarno, s katero hiša električno energijo za delovanje proizvede kar sama. Sočasno se lahko viški energije porabijo za trajnostno mobilnost. Z nadgradnjo s hranilnikom za električno energijo pa lahko objekt postane tudi energetsko samozadosten. Lumarjev zadnji pionirski projekt je stavba, ki sledi konceptu Zero Emission Living®: hiša kot stičišče različnih tehnologij v konceptu trajnostnega bivanja, ki omogoča zdravo in udobno bivanje brez negativnega vpliva na okolje.

Pri trajnostni gradnji gre za dolgoročno naložbo
Nakup trajnostno grajene hiše je tudi varna in dolgoročna naložba. Poleg samega prihranka pri stroških za energijo, ogrevanje in vzdrževanje trajnostno grajena hiša v svojem življenjskem ciklu manj izgublja na vrednosti kot klasično zidana hiša.
Pri odločitvi za skoraj nič-energijsko hišo iz lesa in naravnih materialov pa je mogoče tudi znižati stroške naložbe – s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude oziroma subvencije, ki jo za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš podeljuje Eko sklad. Za povprečno veliko hišo (140 m2), grajeno v skoraj nič-energijskem standardu, je mogoče v povprečju pridobiti približno 80 evrov nepovratnih sredstev za kvadratni meter, torej okrog 12.000 evrov. Višina subvencije se viša glede na površino hiše do 150 m2 in izbor naravnih materialov.

Kako prepoznati kakovost ponudnika?
V povezavi s trajnostjo smo velikokrat priča tako imenovanemu »greenwashingu« oziroma zelenemu zavajanju, ko se podjetje navzven predstavlja bolj okolju prijazno, kot je v resnici. Pri odločitvi za nakup trajnostne hiše zato velja izbrati ponudnika, ki viziji trajnostnega razvoja sledi tudi z lastnimi praksami in ravnanjem do vseh svojih deležnikov.
O kakovosti ponudnika oziroma njihovih izdelkov govorijo tudi certifikati in priznanja za tehnološki razvoj in poslovanje, tako domači kot mednarodni. V podjetju Lumar smo jih pridobili že veliko, izpostavljamo pa naslednje:

Še posebej ponosni smo na certifikat Zveze Active House za hišo Lumar Primus-R 150 iEDITION, ki potrjuje, da sta tako vzorčna hiša, kot koncept gradnje Lumar Zero Emission Living® resnično trajnostna.

VIR: Lumar