Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov.

Netrajnostno ravnanje z morji, tako na nacionalni ravni kot v subregiji Jadranskega morja, v soodvisnosti s podnebnimi spremembami, kaže negativne posledice tudi v slovenskem morju. Posodobljena presoja stanja morskih voda, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravilo skladno z evropsko morsko direktivo, nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov. Pojavlja se tudi vse večja prisotnost tujerodnih vrst, ki vplivajo na domači morski ekosistem, ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme. Vse to se že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v slovenskem morju in subregiji Jadransko morje.

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija, zato je izdala dokumenta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter Evropski zeleni dogovor. V teh dokumentih pojasnjuje, da ima upad biotske raznovrstnosti pomembne negativne vplive na gospodarstvo (na primer morsko ribištvo, kmetijstvo, prehrambna industrija in gradbeništvo) predvsem zaradi upada ekosistemskih storitev, ki jih sicer nudi naravno okolje. Komisija ob tem poudarja, da več kot polovica bruto družbenega proizvoda temelji na ekosistemskih storitvah (na primer prehrana, turizem in rekreacija) in da je ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti nujna za ugoden vpliv na gospodarski in socialni vidik družbe. Komisija tako predlaga, da se do leta 2030 vzpostavijo bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so na primer povezana območja Natura 2000 ali vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih. V morjih v EU je trenutno takšnih območij manj kot odstotek.

Pomembnost ohranjanja ali povečanja biotske raznovrstnosti ter dobrega stanja morja je bila prepoznana tudi v slovenskem morju. Z Načrtom upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2017-2021, ki ga je pripravil MOP in sprejela Vlada Republike Slovenije, so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev trajnostne rabe morja in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti. Med temi ukrepi sta bila na primer ukrep za preveritev vzpostavitve modrih koridorjev na čezmejni ravni oziroma v Jadranskem morju, katerega del je slovensko morje, ter ukrep za pripravo pomorskega načrta na morju, ki je trajnostno naravnan in čezmejno usklajen. MOP je lani pripravil Pomorski prostorski plan, ki opredeljuje tudi modre koridorje, s planom je vzpostavljena tudi prostorska podlaga za usklajeno in trajnostno upravljaje z morskim okoljem.

V tednu, ko obeležujemo Svetovni dan oceanov, poteka pomembno 78. zasedanje Odbora za varstvo morskega okolja, Mednarodne pomorske organizacije, od 6. do 10. junija 2022. Na srečanju so med drugim razpravljali o dokumentu o opredelitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov z ladij za območje celotnega Sredozemlja. Ta pomembna skupna odločitev 21 pogodbenic Barcelonske konvencije vzdolž Sredozemskega morja je bila sprejeta v okviru Predsedovanja Slovenije Svetu EU na zasedanju držav pogodbenic COP22 Barcelonske konvencije, decembra 2021 v Turčiji, ki jo je vodil MOP.

Onesnaževanje zraka z izpustov z ladij v morje EU, vključno s Sredozemskim morjem, se nenehno povečuje. Ocenjuje se, da v Sredozemskem morju vsak dan pluje do 10.000 ladij. V mestnih obalnih območjih okoli Sredozemskega morja živi približno 507 milijonov ljudi. Z razglasitvijo tega območja v letu 2025 in prilagoditvijo ladij z zmanjšanjem žveplovih izpustov, bo rezultat čistejši zrak in s tem višja kakovost bivanja za ljudi in ohranjaje zdravih morskih habitatov.

Več informacij na spletu svetovnega dneva oceanov (v angleščini)

PR: MOP