Septembra smo proizvedli več elektrike kot v istem obdobju lani, oskrba z energenti pa se je zmanjšala, poroča Statistični urad RS.

Datum objave:
25. oktober 2023

Avtor:
Katarina Prelesnik

Avtor fotografij:
SURS
Septembra smo proizvedli več elektrike kot v istem obdobju lani, oskrba z energenti pa se je zmanjšala, poroča Statistični urad RS.

Septembrska neto proizvodnja električne energije je znašala 1.204 GWh, kar je 18 odstotkov več kot septembra lani, vendar 16 odstotkov manj kot letos avgusta. V primerjavi z lanskim letom je bila večja tako proizvodnja hidroelektrarn (28 odstotkov), kot tudi termoelektrarn (29 odstotkov) in jedrske elektrarne (dva odstotka). Ob tem na Statističnem uradu dodajajo, da je večji proizvodnji termoelektrarn sledila tudi rast porabe goriv, ki je bila kar 19 odstotkov večja kot pred letom dni.

Septembrski izvoz presegel uvoz

Septembra smo izvozili 876 GWh električne energije, izvoz pa je bil večji od uvoza, ki je znašal 630 GWh. Tako smo bili septembra manj uvozno odvisni kot pred letom dni, saj je bil uvoz manjši za četrtino, izvoz pa večji za desetino.

Industrija porabila več, gospodinjstva manj

Poraba električne energije se je v gospodinjstvih od avgusta zmanjšala za šest odstotkov in je znašala 218 GWh, poslovni subjekti pa so s 588 GWh porabo povečali za pet odstotkov. Pri tem je prevladovala predelovalna dejavnost s 304 GWh.

Raba fosilnih goriv: v primerjavi z avgustom rast, s septembrom 2022 pa znaten upad

Na Statističnem uradu RS še ugotavljajo, da je oskrba z energenti v primerjavi z avgustom zrasla pri vseh kategorijah, razen pri utekočinjenem naftnem plinu, kjer je bila poraba manjša za 13 odstotkov, motornem bencinu, poraba manjša za 12 odstotkov, in petrolejskem gorivu za reaktivne motorje, kjer je bila poraba prav tako manjša za 12 odstotkov. Medtem se je količina oskrbe s premogom in antracitom povečala za 66 odstotkov, poraba ekstra lahkega kurilnega olja je zrasla za 21 odstotkov, rjavega premoga in lignita za 18 odstotkov, za 14 odstotkov je zrasla raba drugih naftnih proizvodov in zemeljskega plina, poraba dizelskega goriva je zrasla za devet, poraba koksa pa za pet odstotkov.

Če pa primerjamo z lanskim septembrom, je oskrba s črnim premogom in antracitom padla za 40 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 29 odstotkov, koksom za 25 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 18 odstotkov, dizelskim gorivom in zemeljskim plinom pa za 5 odstotkov.

VIR: Naš Stik