Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Julijska proizvodnja električne energije je primerljiva s proizvodnjo elektrike v lanskem juliju, kažejo podatki Statističnega urada, povečala pa sta se tako uvoz kot izvoz električne energije. Največjo, kar 111-odstotno rast proizvodnje so zabeležili na področju sončnih in vetrnih elektrarn.

Neto proizvodnja električne energije je po podatkih Statističnega urada znašala 1.411 GWh in se je v primerjavi z junijem zmanjšala za 7 odstotkov. To pomeni, da je bila proizvodnja nespremenjena v primerjavi z julijem minulega leta.

Kljub temu so razlike v strukturi proizvodnje. Proizvodnja hidroelektrarn je bila letos julija kar 11 odstotkov nižja kot v primerljivem obdobju lani, proizvodnja termoelektrarn pa se je zmanjšala celo za 13 odstotkov. Na drugi strani pa so zabeležili strmo rast sončnih (in vetrnih) elektrarn, ki se je povečala za 111 odstotkov. Proizvodnja jedrske elektrarne je bila medtem nespremenjena.

Ob 13-odstotnem padcu proizvodnje termoelektrarn je ustrezno padla tudi poraba goriv, ki je bila zato 12 odstotkov manjša od lanske.

Letošnjega julija smo uvoz energije povečali za kar 34 odstotkov, znašal je 820 GWh električne energije. Povečal pa se je tudi izvoz in sicer za 1.124 GWh električne energije, kar je 10 odstotkov več kot lanskega julija.

Gospodinjstva so julija porabila 233 GWh električne energije. To je šest odstotkov več kot junija letos. Osem odstotkov oziroma 625 GWh električne energije več so porabili tudi poslovni subjekti.

V primerjavi z junijem se je za 28 odstotkov povečala tudi oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje, z dizelskim gorivom za 8 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom prav tako za 8 odstotkov, s koksom za 6 odstotkov in drugimi naftnimi proizvodi za 5 odstotkov. Zmanjšanje porabe za 35 odstotkov pa so zabeležili pri oskrbi s črnim premogom in antracitom, oskrba z ekstra lahkim kurilnim oljem se je zmanjšala za 20 odstotkov, oskrba z motornim bencinom za 8 odstotkov in zemeljskim plinom za 5 odstotkov.

Kot še ugotavljajo na Statističnem uradu, so v primerjavi s prejšnjim julijem za 25 odstotkov upadle količine oskrbe z motornim bencinom, za 19 odstotkov je padla oskrba z drugimi naftnimi proizvodi, za 15 odstotkov oskrba z ekstra lahkim kurilnim oljem, oskrba z rjavim premogom in lignitom je upadla za 9 odstotkov ter oskrba s koksom za 6 odstotkov.

VIR: Naš Stik