Na visoko gospodarsko rast je pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zaradi česar je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen.
Rast domačega in tujega povpraševanja visoka že četrto četrtletje zapored
V 1. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 20 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 %) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 %, izvoz pa za 7,7 %. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).
V trgovinski dejavnosti rast ostala visoka, večja tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih
Dodana vrednost se je v 1. četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 %. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), medletno so se povečale za 21,8 %. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 %. V storitvenih dejavnostih je v 1. četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 %.
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 1. četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34.000 ali 3,3 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 5. 2022.
V 1. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 20 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 %) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 %, izvoz pa za 7,7 %. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).
V trgovinski dejavnosti rast ostala visoka, večja tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih
Dodana vrednost se je v 1. četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 %. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), medletno so se povečale za 21,8 %. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 %. V storitvenih dejavnostih je v 1. četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 %.
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 1. četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34.000 ali 3,3 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 5. 2022.
PR: GZS
