V začetku letošnjega leta je zaživel projekt SpaceDent, ki predstavlja prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Pri projektu sodeluje tudi študent Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) Matic Hvala. SpaceDent, ki je nastal s pomočjo prof. dr. Janje Jan, prof. dr. Aleša Fidlerja, doc. dr. Simona Omana ter s finančno podporo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je bil sprejet na razpisu Practical Education in Technology Research and Innovation (PETRI) Evropske vesoljske agencije (ESA). Združuje študente dentalne medicine, strojništva in elektrotehnike, ki bodo v sklopu programa opravili raziskave v mikrogravitaciji, s katerimi želijo ugotoviti, ali je sposobnost prepariranja in izdelovanja zalivk v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana v primerjavi s prepariranjem in plombiranjem na Zemlji.

Človeštvo se pripravlja na novo poglavje vesoljskega raziskovanja. Večletne misije na Luno in Mars predstavljajo nove izzive, med katerimi prednjači prilagoditvena sposobnost astronavtov na dolgotrajno bivanje v mikrogravitaciji. Dolgotrajna izoliranost, fiziološke spremembe in spremenjena ustna flora lahko privedejo do neželenih bolezenskih stanj v ustni votlini, ki bi v primeru nezadostne oskrbe privedle do hujših zdravstvenih zapletov in ogrozile uspeh misij s pomembnimi ekonomskimi in strateškimi posledicami. Za ohranjanje ustnega zdravja bo preventivne ukrepe in zobozdravstveno opremo treba prilagoditi novemu okolju in astronavte opremiti z ustreznim znanjem za zdravljenje bolezenskih sprememb v ustni votlini.

V projektu SpaceDent sodeluje študent UL FE Matic Hvala, ki je odgovoren za pravilno delovanje vseh električnih podsistemov na konstrukciji, ki ponazarja poenostavljeno okolje zobozdravstvene ambulante. "Pri tem sem moral skladno z usmeritvami ESA izdelati električno shemo in zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, ki so jo od nas zahtevali. Preveriti sem moral delovanje vseh električnih komponent, izdelati razsvetljavo, ki je primerna zobozdravstvenemu okolju, in sodelovati pri iskanju rešitev za lažje operiranje s stomatološkimi inštrumenti v mikrogravitacijskem okolju," je razložil Matic. V ekipi SpaceDent je sicer zadolžen tudi za pravilno delovanje kamer, ki bodo snemale študenta dentalne medicine pri samem poskusu. Kot pravi, mu je študij na UL FE omogočil pridobiti veliko inženirskega znanja, ki mu pri delu in iskanju novih rešitev izjemno koristi.

Raziskava pod okriljem projekta SpaceDent bo svoj vrhunec dosegla med 20. novembrom in 1. decembrom 2023, ko bo iz Bordeauxa v Franciji vzletelo letalo Airbus A310 Zero-G. Nad Atlantskim oceanom bodo tekom treh paraboličnih letov izvedli 93 parabol, kar bo zagotovilo 30 minut breztežnosti. Tako bodo udeleženci raziskave lahko preizkusili enega od zobozdravniških položajev za zdravljenje v vesolju, primerjali natančnost prepariranja zob in izdelave zalivk v mikro- in zemeljski gravitaciji, primerjali stabilnost rok med prepariranjem in nameščanjem zalivk ter primerjali subjektivno izkušnjo med postopkom prepariranja zob in namestitve zalivke v teh posebnih pogojih.

Poleg raziskovalne narave in pomembnega prispevka k razvoju dentalne medicine za večletne misije v vesolju je poudarek tudi na multidisciplinarnem sodelovanju ter perspektivni in inovativni naravi inženirskega poklica. V Peskovniku, odprtem laboratoriju Fakultete za strojništvo, so študentje izdelali komoro, v kateri bodo med paraboličnim letom izvedli simulirane posege v usti votlini. Komora, ki posnema okolje zobozdravstvenega stola z glavo pacienta, mora izpolnjevati stroge tehnične in varnostne zahteve, da se lahko namesti na krov letalo Airbus A310 Zero-G. Projekt SpaceDent je tudi odlična priložnost za spodbujanje zanimanja mlajše generacije za nadaljnji razvoj slovenske in evropske vesoljske industrije.

Z uspešno promocijo projekta v Sloveniji in širše si želijo del pozornosti zobozdravstvene panoge preusmeriti proti vesolju. Bolezni v ustni votlini (karies in bolezni obzobnih tkiv) so najbolj razširjene nenalezljive bolezni, ki prizadenejo 45 % svetovnega prebivalstva in predstavljajo letno ekonomsko breme v višini 545 milijard dolarjev neposrednih in posrednih stroškov. Nadaljnji razvoj vesoljskega zobozdravstva bo zahteval miniaturizacijo in prilagoditev stomatološke infrastrukture. Z inovativnimi in finančno dostopnimi rešitvami bi adaptacija vesoljske tehnologije na globalni ravni lahko zagotovila dostop do univerzalnega zobozdravstva za vse prebivalce sveta.

Več o projektu je na voljo na spletni strani www.spacedentproject.com.

VIR: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani