Člani Strateškega sveta GZS za okolje so na današnji seji večji del pozornosti posvetili noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), ki je v javni obravnavi do 16. septembra. Čeprav na GZS pripombe podjetij še zbiramo in pripravljamo celovit odgovor na predlagane spremembe zakona, so člani strateškega sveta izpostavili predvsem problematiko izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

Ljubljana, 4. september 2024 - Člani Strateškega sveta GZS za okolje so na današnji seji večji del pozornosti posvetili noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), ki je v javni obravnavi do 16. septembra. Čeprav na GZS pripombe podjetij še zbiramo in pripravljamo celovit odgovor na predlagane spremembe zakona, so člani strateškega sveta izpostavili predvsem problematiko izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

Ljubljana, 4. september 2024 - Člani Strateškega sveta GZS za okolje so na današnji seji večji del pozornosti posvetili noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), ki je v javni obravnavi do 16. septembra. Čeprav na GZS pripombe podjetij še zbiramo in pripravljamo celovit odgovor na predlagane spremembe zakona, so člani strateškega sveta izpostavili predvsem problematiko izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.
Investicije v zeleni prehod so praviloma večje investicije, kjer je potrebno pridobiti več vrst dovoljenj in soglasij, preden se lahko investicija prične. Predlog ne ponuja možnosti pospešitve postopkov, ki so sestavljeni iz več faz in so v prisojnosti različnih ministrstev. Tudi aktualna evropska industrijska strategija predlaga vzporedno vodenje  administrativnih postopkov, ki so sestavljeni iz več faz. Ti zdaj potekajo zaporedno, kjer se čaka na eno odločitev, preden se začne odločanje za naslednjo fazo. Pomanjkljivost novele je predvsem v tem, da ne predvideva načela vse na enem mestu. Ob izdelavi ustrezne dokumentacije, ki je zelo zahtevna in obsežna, namreč ni možno speljati vseh postopkov od izdaje gradbenega do končnega okoljevarstvenega dovoljenja na enem mestu, čeprav o tem govorita tako uredba EU o tehnologijah neto ničelnih emisij ter uredba o kritičnih in strateških surovinah. Predlog novele ZVO-3 sicer uvaja načelo elektronskega poslovanja, a rokov za uvedbo tega ni. Problem je namreč v tem, da je z delitvijo postopkov med dvema novo nastalima ministrstvoma (MOPE in MNVP) prišlo do več težav, ki bi jih elektronsko poslovanje lahko rešilo.
Novela vztraja na zahtevi, ki ji je GZS oporekala že ob sprejemanju ZVO-2, kjer je zahtevano lastništvo nad zemljiščem in opremo za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, kar bi bil pogoj za pridobitev in ohranitev okoljevarstvenega dovoljenja pri tistih, ki so OVD dobili pred uveljavitvijo ZVO-2. Strateški svet meni, da bodo s tem prizadeta ne le velika podjejta, ampak tudi nekateri obrtniki.
Sporen je tudi predlog ukinitve možnosti pridobitve dovoljenja o prenehanju statusa odpadka. To lahko posebej prizadene podjetja, ki želijo slediti načelom krožnega gospodarstva in čim dlje ohranjati vrednost materialov z njihovo večkratno uporabo. Pri njih je odpadek po predelavi surovina. Ocenjujemo, da bo največ težav pri reciklaži plastike in drugih materialov, kjer se dnevno razvijajo nove tehnologije, ki niso podvrženi skupnim pravilom EU (železo, aluminij,  baker in steklo). Prehod v krožno gospodarstvo je namreč najenostavnejši ukrep za zagon zelenega prehoda in nizkoogljično gospodarstvo, s čimer želimo doseči prve podnebne cilje do 2030. Z vidika pomanjkanja surovinskih virov v EU je to nujno. Potrebno je razumeti, da inovativne postopke recikliranja razvijajo podjetja in imajo ustrezno znanje, da merila ustrezno oblikujejo. ZVO-3 pa tem podjetjem jemlje možnost sooblikovanja meril in s tem posledično inovacij.
 
Strateški svet se je seznanil tudi z Uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov skladno s spomladi sprejeto novelo ZVO-2A. Predstavnica edine cementarne v Sloveniji, Alpacem iz Anhovega, je pojasnila, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja taka tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje vseh zakonodajnih pogojev, na kar je opozarjala tudi GZS v fazi sprejemanja sprememb ZVO-2. To ne le da ogroža proizvodnjo strateške surovine, kot je cement, v Sloveniji, ki bi tako postala povsem odvisna od uvoza iz tujine, z zaprtjem tovarne bi ogrozili tudi okoli 900 delovnih mest, ki so posredno in neposredno vezani na obratovanje cementarne. 
V tem kontekstu je strateški svet sprejel tudi sklep, naj GZS pri EU komisiji preveri, če je ministrstvo notificiralo sporni člen iz ZVO-2A, ki izenačuje emisijske mejne vrednosti za so-sežigalnice in sežigalnice.

VIR: GZS