Ikonične modre ptice ni več, Twitter je bil pretekli ponedeljek preimenovan v X. To je del dolgoletne vizije novega lastnika platforme Elona Muska o izgradnji »aplikaciji za vse«, ki ne deluje le kot forum družbenih medijev, ampak tudi prostor za večpredstavnostne vsebine, bančništvo, plačila, zasebne pogovore, povezave z javnimi institucijami, zemljevidi in podobno.

Ta model je priljubljen predvsem na Kitajskem (aplikacija WeChat), vendar drugod po svetu še ni zaživel. »X bo pomenil neomejeno interaktivnost, osredotočeno na avdio, video, sporočanje, plačila in bo nekakšna zibelka globalnega trga za ideje, blago, storitve in priložnosti,« je v nedeljo tvitnila izvršna direktorica Twitterja Linda Yaccarino. »S pomočjo UI nas bo X vse povezal na načine, ki si jih danes težko predstavljamo.«

V primerjavi z napovedmi so spremembe na Twitterju danes še plitke – nov logotip, predrugačena plačilna razmerja, spremenjene funkcije. Kljub zelo samozavestnim napovedim pa se javnosti, strokovnjakom in medijem vse bolj dozdeva, da je Muskova strategija izvajanja teh sprememb pokvarjena. Uporabniki X-a množično zapuščajo platformo, ne le zaradi Muska, tudi zaradi nove Metine aplikacije Threads, ki je na trg vstopila ravno pravi trenutek.

Zanimalo nas je mnenje slovenskih tviterašev, ki jim po novem lahko rečemo iksarji. Petra Sovdat, novinarka Časnika Finance, je za bralce MM-a izjavila, da se v resnici niti ne ukvarja s politiko in dejanji Elona Muska, saj se ji to ne zdi vredno njenega časa. »Twitter oziroma X je kot ostali družbeni fenomeni s prihodom politike izgubil svoj čar, njegova uporabnica pa ostajam, dokler bom imela voljo. Vnema, ki sem jo imela za družbena omrežja, počasi izginja,« še pove.

Podobno se počuti Denis Oštir, nekdanji novinar in urednik v medijski hiši Pro Plus, danes pa vodja poslovnega razvoja televizijske platforme VIDAA. Ta je za bralce MM-a povedal, da novosti na Twitterju nanj in njegovo uporabo platforme ne vplivajo. »Vzeli so mi modro kljukico (ker zanjo ne bom plačeval), opažam pa, da je na X-u vse več oglasov, kar je v skladu z Muskovimi napovedmi, da mora postati dobičkonosen. Platforme sicer ne bom zapustil, je pa res, da Twitter uporabljam manj, kot sem ga pred leti.« Kako to? »Spremembe pri delu, ki ga opravljam, in politična toksičnost platforme,« odgovori, ter doda, da se bo zagotovo prijavil tudi na Threads, ko pride v Slovenijo. »Zanima me, kako deluje. Če bo aplikacija uporabna, pa bomo še videli. Ne verjamem, da bo bistveno boljša od Twitterja/X-a. Dobre platforme delajo dobri uporabniki in algoritmi. In oboji so trenutno zelo slabi.« Ko ga vprašamo, kako se bo po njegovem mnenju tvit imenoval v prihodnosti, odgovori, da bo tvit najbrž kar ostal tvit. »Kot je mobilni telefon še vedno mobitel. Ne verjamem, da bodo uporabniki sprejeli preznamčenje.«

Fedja Hvastija, ustanovitelj Megaphone Marketinga in marketinški strateg pri podjetju Corsair, ki se ukvarja z igričarstvom, e-športom in pretakanjem vsebin, je poudaril, da moramo pri pogovoru o Twitterju ločiti tri različne Twitterje: »Prvi je tisti človeški, kjer se ljudje virtualno družijo, objavljajo fotografije, se pogovarjajo o bučnem olju v solati in delijo kakšna obvestila o trenutnih dogodkih. Drugi Twitter ima korporativno naravo; to je del vsebine, ki zajema novice o podjetjih, novih izdelkih, natečajih, med njimi pa najdemo tudi kampanje. Je neposredna povezava blagovne znamke s strankami. Potem pa je tu še politični Twitter, kjer objavljajo stranke, politiki, politično opredeljeni posamezniki in vedno več t. i. sockpuppet accountov predvsem z namenom vzdrževanja in ustvarjanja zgodb somišljenikov, ustvarjanja bolj ali manj umetnega občutka relevantnosti določene teme in v minimalni meri prepričevanja nasproti mislečih.«

Hvastija meni, da je novi Twitter pod lastništvom Elona Muska v ospredje pripeljal zadnji segment zaradi javnih političnih opredelitev, in sicer Muska kot lastnika. »Vzporedno s tem je edina bistvena novost postala monetizacija vpliva mnenja. Komentarje uporabnikov, ki plačujejo mesečno naročnino, sistem izpostavi višje, kot bi jih na podlagi reakcij na njihov zapis.« Sogovornik doda, da je s tem Twitter oziroma X izgubil velik del vrednosti kot platforma za izmenjavo mnenj. »Tako nekako, kot bi Google med rezultati iskanja najprej pokazal 3 strani oglasov in šele po tem prve organske rezultate,« šaljivo doda. »Jaz sem kot marketingar na družbenih medijih prisoten po službeni dolžnosti. Tako ostajam na Twitterju (glede nove blagovne znamke še počakajmo, Musk svoje odločitve pogosto pokoplje takoj, ko dobi občutek, da so nepopularne), zagotovo pa se bom ob prvi priložnosti prijavil v Threads. Osebno sem nad spremembami Twitterja precej razočaran in mislim, da me bo prva resna alternativa povlekla stran – vse kaže, da Threads zna biti tako okolje.«

Ko ga za konec vprašamo še, kako bomo po njegovem mnenju v prihodnosti rekli tvitom, odgovori, da objave kot tvit po vsej verjetnosti ne bomo sploh več klicali po speficifičnem imenu: »Svoje čase je bil DIGG ena od največjih platform za izmenjavo mnenj na internetu. Naredili so nekaj podobnih napak, povzročili množičen odliv uporabnikov na Reddit in utonili v pozabo,« zaključi.

Matej Praprotnik z Radia Slovenija in gostujoči predavatelj na Fakulteti za družbene vede za predmet Radio, je uvodoma izjavil: »To zame niso več novosti, prej norosti. Zmeda z napačnimi oznakami medijev in s plačljivimi modrimi kljukicami je razlog, da je uporabnih scenarijev Twitterja vse manj. Po drugi strani štejem Elonu Musku v dobro, da je Twitter uničeval dosledno in počasi. Ker smo se ga že zdavnaj naveličali, slovo ne bo zelo hudo. Nekatere epizode s slovenskega Twitterja so zapisane v zgodovino in to je zame dovolj.« Praprotnik po drugi strani ne čuti nobene potrebe, da bi se pridruževal novim omrežjem, kot je Threads. »Vrednote javnih medijev in družbenih omrežij se ne prekrivajo, zato se mi nikamor ne mudi. Prigoda s Twitterjem lahko služi kot opomnik, kako hitro se orodja spreminjajo in izginjajo,« pravi in poziva ljudi, naj raje kot na družbena omrežja stavijo na kaj drugega.

VIR: MM