torek, 14.11.2023

Ljubljana, 14. novembra (STA) - Predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti po mnenju Pergama predstavlja pravno podlago za varčevalne ukrepe, ki bodo v času visoke inflacije prizadeli razpoložljivi dohodek posameznikov in gospodinjstev. To se jim zdi nesprejemljivo, zato so pripravili več pripomb na zakon. Poslance pozivajo, naj jih upoštevajo.

Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam ni sprejemljivo, da se socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bi uskladili. To bi ob trenutno sedemodstotni inflaciji in napovedi 3,1-odstotne inflacije v prihodnjem letu pomenilo realen upad prejemkov, od katerih so v določenih primerih odvisne ranljive skupine prebivalstva, so zapisali. Predlagajo, da se ta člen iz zakona črta.

V sindikatu so se pri tem oprli na podatke statističnega urada, da k inflaciji najbolj prispevajo višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter električne energije, ki sodijo med stroške, za katere ekonomsko najšibkejša gospodinjstva in posamezniki namenijo največji delež svojih dohodkov.

Izpostavili so tudi člen zakona, ki ne predvideva usklajevanja osnovnih plač v letu 2024. Ta po njihovih opozorilih posega v ureditev zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa pravno podlago za dogovor o letni uskladitvi vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju.

"Dogovor (če do njega pride) naj bi bil dosežen v pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja, uresničil pa naj bi se preko kolektivnega dogovarjanja in določitvijo višine uskladitve s kolektivno pogodbo za javni sektor (za funkcionarje, po predhodnem usklajevanju z njimi, pa z zakonom)," so pojasnili.

V Pergamu izpostavljajo, da se "z oblastnim, enostranskim in diskrecijskim posegom v sistemsko ureditev usklajevanja vrednosti plačnih razredov sindikatom de facto in de iure odvzema pravica do pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju". To pa je, kot so dodali, ena ključnih vsebin, povezanih s plačami zaposlenih v javnem sektorju, ki bi vsekakor morala biti predmet dvostranskega dogovarjanja.

Tudi ta člen je treba po Pergamovih besedah črtati in nemudoma začeti pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju.

Moti jih tudi člen, ki ne predvideva uskladitve skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024. Ta je v postopku usklajevanja zadnje novele zakona o dohodnini predstavljala eno ključnih vprašanj, ohranitev usklajevanja, vsaj v obsegu, kot je trenutno določen v zakonu o dohodnini, pa je pogoj za soglasje sindikatov k omenjeni noveli, so izpostavili.

Predlagani člen zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2024 in 2025 tako po Pergamovih navedbah posega v zakonske rešitve, ki so bile usklajene s sindikati, in to že v prvem letu, ko dogovorjen način usklajevanja še niti enkrat ni bil uporabljen.

Predlagana ureditev v zakonu o izvrševanju proračunov vsebinsko ni sprejemljiva, ob tem pa tudi pravno formalno presega pooblastilo, ki mu ga za to daje zakon o dohodnini, izpostavljajo v Pergamu. Po njihovih besedah bi bilo ustrezno, da se še pred potrditvijo zakona v DZ izvede posvetovanje s socialnimi partnerji.

"V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam ostro nasprotujemo uvajanju varčevalnih ukrepov skozi stranska vrata z zakonom, kot je zakon o izvrševanju državnih proračunov in s tem posegom v sistemsko zakonodajo, vse brez kakršnega koli javnega diskurza in posvetovanja s socialnimi partnerji," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Pričakujejo, da bodo v soboto povabljeni na sejo matičnega odbora DZ in da jim bo tam omogočena neposredna predstavitev stališča.

VIR: Tax Fin Lex