ponedeljek, 11.12.2023

Ljubljana, 11. decembra (STA) - Rešitve za izvajanje mednarodnih programov v predlogu novele zakona o višjem strokovnem izobraževanju morajo biti čim bolj vključujoče in sistemsko sprejemljive, so se strinjali sodelujoči v javni razpravi v državnem svetu. Ob tem so pozvali pristojne, da v proračunih več pozornosti namenijo višjemu šolstvu, ker je to področje slabo financirano.

Pobudo za vložitev predloga zakonske novele o višjem strokovnem izobraževanju je pripravil državni svetnik Aleš Pulko. Kot je povedal, je treba zagotoviti pravno podlago za omogočanje transnacionalnega izobraževanja za višje strokovno izobraževanje, ki po sedanji zakonodaji še ni docela urejeno. Za dokončno ureditev je, pravi, nujno zagotoviti pravno podlago za izvajanje tujih višješolskih strokovnih programov in ureditev statusov obstoječih izvajalcev, omogočiti, da se slovenski državljani izobražujejo po mednarodnih programih, preprečiti diskriminatorno obravnavo študentov, ki se izobražujejo po tujih višješolskih programih, ter omogočiti izvajanje tujih višješolskih strokovnih programov skladno s kodeksom dobre prakse transnacionalnega izobraževanja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da bo potreba po prekvalifikacijah in dokvalifikacijah v prihodnje, tako zaradi demografskih sprememb kot zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in posledično spremenjenih potreb na trgu dela, še večja. Spomnil je, da gospodarstvo že vrsto let opozarja, da potrebuje raznolike in različne profile kadrov, kar pomeni, da potrebuje tudi raznovrstne in predvsem fleksibilne študijske programe.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je menila, da mora biti internacionalizacija višjega strokovnega izobraževanja v skladu z vzpostavljenimi standardi in kakovosti izobraževanja. "Ministrstvo meni, da je transnacionalno izobraževanje nujno razvijati na način, ki ščiti jezik in nacionalne interese, s tem pa tudi interese gospodarstva, saj v kolikor ne bodo vzpostavljene vse potrebne varovalke lahko pride do tega, da se bo z javnimi sredstvi izobraževala delovna sila, ki se bo nato zaposlila v tujini," je pojasnila.

Predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije Egon Pipan je dejal, da se v skupnosti strinjajo, da se vzpostavi register transnacionalnih programov, v katerem bo določeno tudi, kako naj se programi izvajajo. Opozoril je, da morajo vsi tuji programi izpolnjevati vse zahteve višješolskih programov v Sloveniji, in se zavzel za ustrezno zakonsko ureditev tega področja.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je spomnil, da je med ključnimi nalogami OZS poleg zastopanja, informiranja in svetovanja tudi izobraževanje. "Gospodarstvo si želi tudi več usposabljanja v realnem delovnem okolju, saj je usposobljen kader ključen za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je poudaril.

Andreja Sever iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je izpostavila, da je članstvo zelo naklonjeno višjemu strokovnemu izobraževanju z vključevanjem mentorstva, tudi zato, ker so diplomanti teh šol zaposljivi.

Da so določene prakse že v veljavi, čeprav niso ustrezno zakonsko urejene, je spomnila predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Marike Grubar. V ŠOS podpirajo odpiranje celotnega zakona o višjem strokovnem izobraževanju in ureditev vseh odprtih vprašanj višjega strokovnega izobraževanja na način, da bodo pravice študentov primerljive s pravicami, urejenimi v zakonu o visokem šolstvu, je dodala.

VIR: Tax Fin Lex