četrtek, 1.2.2024

Ljubljana, 01. februarja (STA) - Varuh človekovih pravic Peter Svetina vidi predlog zakona o medijih kot še en primer, ko predlagatelj nalaga instituciji Varuha človekovih pravic naloge, ne da bi se o njih predhodno posvetoval z njo. Takšna praksa je po njegovem mnenju nesprejemljiva, zato pričakuje, da se konča, so zapisali pri Varuhu.

Predlagani 34. člen, ki obravnava prepoved spodbujanja k nasilju, inšpektorju za kulturo in medije omogoča, da še pred presojo upravnega sodišča izda začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja vsebin, za katere obstaja sum spodbujanja k nasilju in razpihovanja sovraštva. Inšpektor se lahko pred izdajo začasnega ukrepa med drugim posvetuje z Varuhom človekovih pravic, ni pa vezan na njegovo mnenje, navaja zakonski predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo.

Toda Varuh po opozorilu Svetine ne more začeti obravnave zadev na podlagi iniciative nosilcev oblasti, kar inšpektorji so. Ustanovljen je namreč ravno za varstvo pravic posameznikov pred oblastmi. Predlagana ureditev bi bila sporna tudi z vidika zakonsko že določene neodvisnosti in samostojnosti Varuha pri njegovem delu in neskladna z mednarodnimi standardi za delovanje institucij varuha človekovih pravic, je pojasnil.

Varuh sicer ocenjuje, da je del omenjenega člena, ki dopolnjuje zdaj veljavni člen s tega področja, bolj določen in daje s tem večjo pravno varnost. A ker predlagane rešitve ne zajemajo sankcije za medije, ki dopuščajo objavo sovražnega govora, je to po mnenju Varuha slabo sporočilo medijem. Še vedno bo namreč veljalo, da kršitev določbe ne terja nikakršne odgovornosti medija. Varuh predlaga vnovični razmislek o tem.

Nadalje se zavzema za popolno transparentnost pri delovanju medijev. Glede na to ne vidi razloga za omejitev podatkov o lastništvu v uradnih evidencah na osebe, ki imajo vsaj petodstotni lastniški delež oziroma delež v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja. Pričakuje pojasnila v zvezi s tem in razmislek o uvedbi popolne transparentnosti lastništva medijev.

Poseben izziv hkrati vidi v razvoju informacijske krajine in v določitvi subjektov medijskega poročanja, prav tako je po njegovem odprto vprašanje o trajnem financiranju za neprofitne medije v javnem interesu in o določitvi meril za državno pomoč medijem. Poziva pa tudi k napredku glede preglednosti pri upravljanju državnih sredstev in sredstev lokalnih skupnosti za oglaševanje v medijskih hišah.

Nenazadnje bi morala država najti ustrezne normativne rešitve za omejitev prekarizacije novinarskega dela, je pozval varuh Svetina.

VIR: Tax Fin Lex