petek, 5.4.2024

Ljubljana, 05. aprila (STA) - Ministrstvo za finance je pripravilo osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb. Veljavna strategija sega v 2015 in je v mnogočem zastarela. Osnutek prinaša tudi nekatere predloge sprememb. Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav bi se npr. iz strateških preselili med pomembne naložbe, kjer bi se znašel tudi Telekom Slovenije.

Prenovljena strategija bi tako po osnutku, ki ga je pridobila STA, ohranila razvrstitev naložb s kapitalskimi deleži države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) na strateške, pomembne in portfeljske.

Strateške naložbe so tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, minimalni državni delež v teh naložbah pa je 50 odstotkov in ena delnica oz. en glas.

Pomembne naložbe so siceršnje portfeljske naložbe, dejavnost podjetij s temi naložbami je tržna, vendar pa želi država pri njih ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Minimalni državni delež v teh podjetjih je 25 odstotkov in ena delnica oz. en glas.

Portfeljske naložbe so naložbe v tistih podjetjih s tržno dejavnostjo, s katerimi SDH kot upravljavec državnih naložb prosto razpolaga.

Med strateške naložbe so uvrščene predvsem državne naložbe v sektorjih energetike in prometa. Od tistih v upravljanju SDH so tudi po osnutku prenovljene strategije npr. Dars, elektrodistribucijska podjetja, Gen energija, Holding Slovenske elektrarne, Luka Koper, Plinhold, DRI, Infra, KOPP, Koto, Kontrola zračnega prometa Slovenije, Slovenske železnice, Uradni list, Slovenski državni gozdovi, DSU, Loterija Slovenije, SID banka. V neposrednem upravljanju vlade pa so navedene npr. 2TDK, Borzen, Eles, Holding Kobilarna Lipica, STA, Kad in tudi sam SDH.

Med pomembne naložbe se po predlogu osnutka uvrščajo Istrabenz Turizem, Krka, Mladinska knjiga založba, NLB, Petrol, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, Sava, Sava Re in Zavarovalnica Triglav.

Novost v osnutku je, da se 100-odstotno državna Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav, v katerih imata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter SDH skupaj 62,6-odstotni delež, po novem uvrščata med pomembne naložbe. Po veljavni strategiji sta to strateški naložbi. Med pomembne naložbe po novem spada tudi Telekom Slovenije, ki je trenutno še po sklepu DZ iz leta 2013 označen za portfeljsko naložbo, a njegova prodaja ni bila izpeljana.

Časnik Večer sicer danes piše, da v sindikatih, kjer so osnutek dobili v vpogled, izražajo nezadovoljstvo glede sprememb pri Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Opozarjajo namreč na širši pomen obeh podjetij in na to, da skupaj zaposlujeta več kot 7000 ljudi. V primeru Pošte Slovenije je ta od sprejema veljavne strategije postala tudi lastnica Intereurope. Sindikati omenjajo tudi nekatere slabe izkušnje s prodajo državnih naložb v zadnjih letih, sprašujejo pa se še, če se morda v ozadju pripravlja kak prodajni posel.

Na ministrstvu za finance so za Večer pojasnili, da Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav ne izpolnjujeta kriterijev za strateško naložbo. Pošta namreč ni z zakonom določena za opravljanje javne službe, v Zavarovalnici Triglav pa strateški po osnutku prenovljene strategije ostaja le 34,5-odstotni delež Zpiza, medtem ko za delež SDH to ne bi več veljalo.

Med portfeljske naložbe so medtem uvrščene npr. tiste v Cetisu, Cinkarni Celje, Geoplinu, Siju in Termah Olimia, ki so v veljavni strategiji pomembne naložbe, Hitu, MLM, Istrabenzu, Thermani, Uniorju in Talumu, ki tako ne bi bil več strateška naložba.

Do prenove strategije upravljanja državnih naložb sicer prihaja pozno. Veljavno strategijo upravljanja je namreč DZ z odlokom sprejel sredi 2015 in je že zastarela. Vlada se je jeseni 2022 ob sprejemu novele zakona o SDH zavezala, da bo predlog prenovljene strategije v DZ poslala v šestih mesecih od uveljavitve zakona, tako da precej zamuja.

Od leta 2015 so se zgodile številne spremembe. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH, Kada, DUTB, ki je bila vmes pripojena k SDH, in PDP. Vseboval je skupno 104 družbe.

S tega seznama so bile prodane naložbe države in SDH v 29 družbah. Na seznamu je bilo tudi 14 družb s kapitalsko naložbo Kada, za katere SDH ni pristojen in jih tokratni seznam ne vsebuje, nekatere pa so bile tudi že prodane (npr. Gorenje in Perutnina Ptuj). Devet družb s kapitalsko naložbo države je bilo pripojenih k drugim subjektom, danih v stečaj in likvidacijo ali izvzetih iz upravljanja SDH. Nov seznam naložb države in SDH medtem npr. vsebuje 27 novih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH, predvsem tistih, pridobljenih s pripojitvijo DUTB.

Osnutek strategije vsebuje tudi pregled rezultatov upravljanja državnih naložb od 2015 do 2022. Kljub 29 prodajam naložb, za katere je proračun prejel 1,6 milijarde evrov, SDH pa 72 milijonov evrov kupnin, se je knjigovodska vrednost z 11,6 milijarde evrov v 2015 do konca 2022 znižala le na 11,2 milijarde evrov, pri čemer je najnižjo vrednost z 9,9 milijarde evrov dosegla v 2020.

Od 2015 do leta 2022 sta država in SDH prejela tudi 1,7 milijarde evrov dividend, od tega država 1,3 milijarde, Zpiz 140 milijonov in SDH 335 milijonov evrov. Največ so jih prispevale družbe iz finančnega sektorja.

Donos na kapital naložb države in SDH je bil v 2015 pri 4,7 odstotka, v 2019 se je povzpel na 6,9 odstotka, nato pa v 2020 spričo covidne krize nazadoval na 4,3 odstotka in po vmesnem dvigu v 2021 nato v 2022 zaradi energetske krize zdrsnil na le 2,8 odstotka. V 2023 naj bi bil po napovedih SDH spet bistveno višji. Osnovna ugotovitev v osnutku je tako, da je donosnost zelo občutljiva na krize.

VIR: Tax Fin Lex