ponedeljek, 27.11.2023

Ljubljana, 27. novembra (STA) - Za večjo fizično in kibernetsko varnost ter odpornost bo v prihodnje treba upoštevati nove podnebne okoliščine, okrepiti izmenjavo informacij ter nasloviti pomanjkanje kadra, so prepričani udeleženci posveta državnega sveta o odpornosti. Pozitiven doprinos k večji varnosti in odpornosti prinašata tudi dve evropski direktivi, so se strinjali.

Za krepitev kibernetske varnosti in odpornosti kritične infrastrukture sta bili na evropski ravni sprejeti direktivi o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (NIS2) ter o odpornosti kritičnih subjektov (CER), ki ju mora Slovenija sedaj prenesti v nacionalni pravni red.

Direktiva o varnosti omrežij predstavlja korak v pravo smer, je na današnji okrogli mizi v okviru posveta o odpornosti ključnih organizacij v Ljubljani ocenil direktor vladnega urada za informacijsko varnost Uroš Svete.

Med pomembnimi novostmi, ki jih prinaša, je razširitev kritičnih sektorjev. Uvaja pa tudi enotne kriterije na ravni EU za to, kdo je zavezanec, med katere sodijo izvajalci bistvenih storitev, organi državne uprave in ponudniki digitalnih storitev. Posledično se bo v Sloveniji ta ekosistem močno razširil, saj se bo po ocenah nabor zavezancev povečal z dobrih 50 na skoraj 1000.

Pomembna značilnost te direktive je obenem vključitev fizičnih groženj, kar pomeni, da je kritična infrastruktura odporna tudi na naravne in druge nesreče, je pojasnil Svete.

Letošnje leto smo bili v Sloveniji priča nekaterim večjim izrednim naravnim pojavom, stroka pa nas opozarja, da jih bo vedno več, je izpostavil državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. V prihodnje bo potreben bistveno drugačen pristop k načrtovanju ter zagotavljanju varnosti in odpornosti, je poudaril.

Avgustovske ujme so pokazale, da je sektor telekomunikacij poleg električne energije bistven za neprekinjeno delovanje odzivnih služb. Omrežja slovenskih operaterjev niso slaba, vendar pa niso narejena za take izredne razmere, kot smo jim bili priča poleti, je opozoril direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) Marko Mišmaš.

Minimalno, kar je v takih izrednih primerih treba zagotavljati so govorni klici in klic na 112, je prepričan. Če bi 160 višje ležečih lokacij, na katerih imajo operaterji že vzpostavljeno telekomunikacijsko infrastrukturo, opremili s sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja, bi lahko pokrili 95 odstotkov države s klici na 112 in omrežjem 2G, ki bi omogočalo glasovne klice, je pokazala analiza Akosa.

To rešitev bodo zdaj poskušali spraviti naprej, da bo zaživela, je povedal Mišmaš.

V luči načrtovanega povečanja števila zavezancev je direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema Slovenije Eles Aleksander Mervar opozoril na pomanjkanje kadra. Posledično problemov, kakršen je nedavni kibernetski napad na HSE, ne bo mogoče reševati parcialno.

Mervar je ob tem napovedal, da bo v prihodnjih dneh na pristojne institucije naslovil poziv za pripravo podzakonskega predpisa, ki bi določal oblikovanje sektorskih varnostno-operativnih centrov.

Glede pomanjkanja kadrov je pozval tudi k spremembi zakonodaje, ki bi upraviteljem kritične infrastrukture, med katere sodijo večinoma državna podjetja, omogočal zaposlovanje kadrov brez formalne visokošolske izobrazbe. V Sloveniji je namreč po besedah Mervarja veliko ljudi, ki imajo ustrezno znanje s področja IKT, vendar nimajo formalne izobrazbe, zaradi česar jih družbe, kot je Eles, težje zaposlijo.

V okviru prenosa direktive o odpornosti kritičnih subjektov ministrstvo za obrambo pripravlja nov zakon o kritični infrastrukturi, s katerim bodo poskrbeli za dolgotrajnost neprekinjenega delovanja sistema in njegovo večjo robustnost, je poveda, generalni direktor direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu Boštjan Pavlin.

Pomemben vidik krepitve varnosti in odpornosti je izobraževanje. Pavlin meni, da je treba ta dva pojma vnesti že v šolske klopi in tako med ljudmi okrepiti razumevanje varnosti in odpornosti.

Posebno pozornost izobraževanju posvečajo tudi v Cinkarni Celje. Kot je pojasnil predsednik uprave Aleš Skok, so se zaradi letošnjih dogodkov odločili za prenovo procesov in ponovno analizo kritičnih tveganj. V okviru te prenove pa se jim zdi bistveno tudi usposabljanje zaposlenih, da bodo znali reagirati v primeru dogodkov, kakršen je bil nedavni napad na HSE.

VIR: Tax Fin Lex