Najnovejše gospodarske napovedi za evrsko območje kažejo, da bo gospodarska rast letošnje leto znašala 1,0 odstotka in bo torej višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo še nekoliko okrepila.

Najnovejše gospodarske napovedi za evrsko območje kažejo, da bo gospodarska rast letošnje leto znašala 1,0 odstotka in bo torej višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo še nekoliko okrepila. Ob tem se bo inflacija letos v povprečju leta nekoliko znižala (na 5,3 odstotka), vidnejšo umiritev pa pričakujemo v prihodnjih dveh letih. 

V teh razmerah smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že šesto monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 50 bazičnih točk. Nadaljnji koraki bodo odvisni od takratnih aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Posebej pozorno spremljamo povečano negotovost na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer bančni sistem v evrskem območju in tudi v Sloveniji ostaja robusten. 

Člani Sveta ECB smo sklenili, da vse tri ključne obrestne mere ECB ponovno zvišamo za 50 bazičnih točk. Prav tako natančno spremljamo sedanje tržne napetosti in smo se pripravljeni odzvati, kot bo potrebno, da ohranimo cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju. Odločitev temelji na trenutnih podatkih o še vedno visoki osnovni inflaciji in novih napovedih, ki kažejo, da bo inflacija ostala povišana tudi v letošnjem in prihodnjem letu.  

Včeraj obravnavane gospodarske napovedi za evrsko območje namreč kažejo, da bo letošnja 1,0-odstotna gospodarska rast višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo rast BDP skladno z normalizacijo trenutnih omejitvenih dejavnikov nadaljnje okrepila na 1,6 %. Inflacija se bo tekom letošnjega leta zaradi ugodnega vpliva nižjih cen energentov upočasnila hitreje od predhodnih pričakovanj in bo v povprečju leta 5,3-odstotna. V letih 2024 in 2025 se ob normalizaciji stroškovnih pritiskov in dezinflacijskih učinkih ostrejše denarne politike pričakuje nadaljnje upočasnjevanje rasti cen. Inflacija bo v 2024 2,9-odstotna, v 2025 pa 2,1-odstotna. 

V napovedih so upoštevani že vidni in tudi pričakovani učinki ukrepov denarne politike. Dvigi ključnih obrestnih mer se namreč odražajo v stroških zadolževanja zasebnega nefinančnega sektorja. Obrestne mere za nova posojila so se tako po celotnem evrskem območju že prilagodile novim ključnim obrestnim meram in so se v primeru posojil nefinančnim družbam tekom normalizacije denarne politike dvignile za 300 bazičnih točk. Nasprotno se odločitve v okviru denarne politike zaradi visoke likvidnosti bank in visoke baze vlog v manjši meri odražajo na obrestni meri za depozite, posebej v Sloveniji. 

Na razmere na finančnih trgih je v zadnjem tednu močno vplivala globalno povečana negotovost in nenaklonjenost tveganjem, ki izvira iz dogajanja v ameriškem in tudi švicarskem bančnem sektorju. V Banki Slovenije ob tem ponavljamo, da tako kot v evrskem območju tudi slovenski bančni sistem ostaja odporen na sistemska tveganja, prav tako ostaja visoka njegova likvidnost. V luči velikih negotovosti na finančnih trgih v zadnjih dneh, predvsem v ZDA in Švici, poudarjamo tudi, da smo se v Banki Slovenije na tovrstna tveganja ustrezno pripravili in v zadnjem letu med drugim povečali zahteve po kapitalu, ki ga morajo zagotavljati banke, ki delujejo v Sloveniji.
 
VIR: BS