petek, 15.12.2023

Ljubljana, 15. decembra (STA) - DZ je v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki bo po navedbah ministrstva za zdravje pripomogel k večji dostopnosti, organiziranosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema. Zakon prinaša podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in številne druge ukrepe.

Končno besedilo zakona, ki sicer s svojimi določbami posega v več drugih zakonov, je glede na vloženi predlog zaradi sprejetih dopolnil precej predrugačeno. STA objavlja seznam nekaterih pomembnejših ukrepov, ki jih prinaša sprejeti interventni zakon in spremembe glede na prvotni predlog.

Predlog zakona vsebuje določbo, ki ministru za zdravje v posebnih pogojih daje možnosti odredbe enega ali več začasnih ukrepov. Med njimi so denimo začasna premestitev zaposlenega, pa tudi začasna prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ter začasno vključevanje izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov.

Po koalicijskem dopolnilu, ki ga je v ponedeljek sprejel odbor DZ za zdravstvo, zdaj govori o ukrepih le v izjemnih okoliščinah, kot so naravne in druge nesreče, ne pa več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev, kot je pisalo v prvotnem predlogu. Ta je namreč zaradi dejstva, da se zdravstveni sistem s pomanjkanjem kadra sooča že sicer, naletel na ogorčenje različnih deležnikov, češ da uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev.

Za sprejem ukrepov bo minister potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda, sprva predvideno možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra so namreč z dopolnilom prav tako črtali.

Prav tako posamezen začasni ukrep dopolnilo omejuje na največ 12 nepretrganih mesecev.

Prav tako v času izrednih razmer javni zdravstveni zavodi svojim zaposlenim ne bodo smeli izdati soglasja za delo pri drugih izvajalcih, morebitna že izdana soglasja pa v tem času ne bodo veljala.

V vseh razmerah, torej ne le ob izrednih razmerah, pa velja nova določba zakona, po kateri lahko soglasje zaposlenemu za delo pri drugemu izvajalcu direktor javnega zdravstvenega zavoda izda le na podlagi obrazloženega pozitivnega mnenja vodje oddelka oziroma osebe, ki je pristojna za organizacijo dela zdravstvenega delavca.

Pri tem se bo po novem v primeru, ko soglasje ne bo izdano v 30 dneh od prejema vloge, štelo, da soglasje ni podano. Do zdaj je v primeru, ko v 30 dneh direktor javnega zdravstvenega zavoda o vlogi ni odločil, veljalo, da je soglasje podano.

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, je s 1. januarjem 2024 predvidela preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Interventni zakon pa med drugim določa postopek in pravne podlage za izmenjavo podatkov, vezanih na prispevek, hkrati pa vključuje tudi kategorije zavarovancev, ki so bili v noveli izpuščeni.

Zakon po navedbah ministrstva naslavlja tudi področje skupinskih zdravstvenih programov, ki so bili z omenjeno novelo preneseni v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skupinski zdravstveni programi bodo v letu 2024 po interventnem zakonu izvedeni na podlagi razpisa, ki ga bo objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), sredstva pa bo zagotovil proračun.

V zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva se bodo morali po zakonu vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. To bo izvajalcem neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovilo lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v nujno zdravstveno varstvo, pa enakomernejše obremenitve, poudarjajo na ministrstvu za zdravje.

Zakon uvaja tudi določene ukrepe za zmanjšanje posledic absentizma, kar vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in zagotavljanje virov za realizacijo pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Po prvotnem predlogu, ki ga je sprejela vlada, bi ukrepi s področja absentizma ZZZS letno prinesli dodatnih 110 milijonov evrov. Končni učinek sprejetih ukrepov iz naslova absentizma pa je 84 milijonov evrov letno, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Nekateri predvideni ukrepi so bili namreč med zakonodajnim postopkom črtani.

Od tega bo ZZZS imel za 73 milijonov evrov letno nižje stroške z naslova vnovičnega podaljšanja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalcev z 20 na 30 dni, čemur sicer nasprotujejo predstavniki gospodarstva. Hkrati bo zakon omejil višino bolniških nadomestil, in sicer na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.

Po sprejetem dopolnilu se v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ohranja določilo, po katerem se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov.

Interventni zakon podaljšuje ukrep nagrajevanja ambulant družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev. Z ukrepom želi ministrstvo izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Zaposleni v omenjenih ambulantah, ki bodo imeli več opredeljenih oseb, bodo tako lahko prejeli mesečne dodatke - zdravniki specialisti do 1500 evrov bruto, diplomirane medicinske sestre do 750 evrov, srednje medicinske sestre do 600 evrov, zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov bruto. Do dodatka bodo upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.

Zakon bo v letih 2023 in 2024 omogočil objavo izrednega razpisa zdravniških specializacij. NIJZ je ob tem predlagal tudi razpis dodatnih specializacij iz klinične psihologije, a njihova želja ni bila upoštevana.

Hkrati bo zakon razširil seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po zakonu bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini 1000 evrov bruto.

Zakon uvaja ukrepe za lažje zaposlovanje tujih zdravnikov - skrajšuje prilagoditveno obdobje, uvaja možnost opravljanja le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), ter prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.

Do 31. decembra 2025 zakon podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

Ministrstvu za zdravje zakon omogoča neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da ne bodo imeli dostopa do osebnih podatkov in da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.

Interventni zakon iz časa Bešiča Loredana je omogočil plačilo vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži. Ker ukrep ni prinesel želenih učinkov, je poleti sprejeta novela prinesla plačevanje po realizaciji le za določene zdravstvene storitve. Tudi ta ukrep po navedbah ministrstva ne prinaša pričakovanih učinkov, zato zakon krajša ukrep plačevanja po realizaciji z 31. decembra 2024 na konec letošnjega leta.

Bodo pa po realizaciji po predlogu še naprej plačevali vse opravljene storitve v zdravstvenih dejavnostih, ki jih bodo določili v splošnem dogovoru za prihodnje leto oziroma v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za prihodnje leto.

Zakon prav tako uvaja pristojnosti glede upravnih in sistemskih nadzorov v zdravstvu. Upravni nadzor bi po predlogu opravljalo ministrstvo za zdravje, ki bi prav tako imelo možnost odrejanja sistemskega nadzora. Omenjene pristojnosti ima trenutno urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

vir: zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin; ministrstvo za zdravje

VIR: Tax Fin lex