torek, 19.9.2023

Ljubljana, 19. septembra (STA) - DZ je danes opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu. Noveli so koalicijski poslanci napovedali podporo, opozicijski ne. Na seji so sicer razpravljali o vloženih dopolnilih SDS v zvezi z definicijo javne službe in zamejskimi študenti.

S predlagano novelo se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaža Krajnca primarno urejata zahtevi ustavnega sodišča po ureditvi javne službe v visokem šolstvu in pravnega statusa članic univerz. Ustavno sodišče je ocenilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.

"Zato novela, ki je danes pred vami opredeljuje, določa, da javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstveno raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe," je pojasnil.

Poudaril je, da se javna služba financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz, predlog določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register.

"Predlog zakona članicam univerze omogoča opravljanje druge dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu, in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Predvideva tudi varovalko, da univerza in ustanovitelj za obveznosti članice ne odgovarjata ter, da se morebitna izguba ne sme kriti iz sredstev javne službe," je povedal.

Poleg teh dveh ključnih dopolnitev novela po njegovih navedbah vključuje še manjše spremembe in dopolnitve vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice. Ureja tudi dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje, in do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom EU.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijski poslanci noveli napovedali podporo. Po mnenju Marjana Zrima (SD) predlagane spremembe ustrezno sledijo odločbam ustavnega sodišča in krepijo javni sistem visokošolskega izobraževanja. Tudi v poslanski skupini Levica bodo predlog po besedah Tatjane Greif podprli, ker med drugim s spremembo pri pogojih za pristop k študiju tujcev uveljavlja bolj enakopravno obravnavo oseb brez slovenskega državljanstva. Prav tako v poslanski skupini Svoboda menijo, da novela zakona, prinaša nekaj pomembnih rešitev v visokem šolstvu, zato ji bodo po navedbah poslanke Vere Granfol izrekli podporo.

Predlog po mnenju poslanke opozicijske SDS Alenke Helbl na slab način ureja uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede javne službe, prav tako je prepričana, da bo z zakonom narejena škoda zamejskim študentom. Zato zakonu stranka odreka podporo, je dejala in dodala, da so pripravili dopolnila, s katerim javna služba obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, ki jih izvajajo akreditirani visokošolski zavodi. Z drugim dopolnilom bi za Slovence brez slovenskega državljanstva dodali še Slovence s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki imajo slovensko državljanstvo.

V NSi jim je žal, da zakon zapira možnost financiranja programov zasebnih zavodov, zaradi česar bodo določeni študentje, ki bi želeli študirati v bližini svojega kraja morali po mnenju poslanke Vide Čadonič Špelič plačevati šolnino za vpis na javni oziroma koncesionirani visokošolski zavod. Zaradi tega po njenih besedah zakona ne morejo podpreti.

Lenart Žavbi (Svoboda) je Helblovo vprašal, zakaj se prejšnja vlada ni "pozabavala" s to odločbo ustavnega sodišča in v prejšnjem mandatu naredila zakon, ki bi reševal to odločbo.

O dopolnilih bo DZ glasoval v sredo v okviru glasovanj.

VIR: Tax Fin Lex