Državni svet je danes brez glasu proti sklenil ustavno sodišče pozvati, naj oceni ustavnost novele zakona o zaščiti živali v delih, ki določajo imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi in uporabo izkupička od prodaje odvzetih živali.
sreda, 6.12.2023
Ljubljana, 06. decembra (STA) - Državni svet je danes brez glasu proti sklenil ustavno sodišče pozvati, naj oceni ustavnost novele zakona o zaščiti živali v delih, ki določajo imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi in uporabo izkupička od prodaje odvzetih živali.
Kot so po današnji seji sporočili iz državnega sveta, so svetniki s 27 glasovi za in nobenim proti sprejeli pobudo komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da državni svet od ustavnega sodišča zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov noveliranega zakona, ki opredeljujejo kvalificirane prijavitelje nepravilnega ravnanja z živalmi.
Tako zahteva presojo 36.b člena, ki med drugim določa imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, 36.c člena, ki določa pogoje za prijavitelja, med katerimi je članstvo v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, predhodno usposabljanje in izpit za prijavitelja, ter 36.č člena, ki opredeljujejo izvajanje omenjenega vsaj 40-urnega usposabljanja.
Prav tako zahteva presojo tretje alineje 43. člena, ki določa, da veterinar za začasno odvzete rejne živali odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če to ni možno, pa se živali trajno odvzamejo in namestijo v prehodnem hlevu in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodajo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Pri tem je določeno, da če se trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za izvajanje nalog skrbi za živali ali za dejavnost oskrbe trajno odvzetih rejnih živali.
Pravno mnenje, na katerega se naslanja državni svet, ugotavlja, da je treba preveriti sorazmernost posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave, s čimer bi preverili tudi skladnost z načeli pravne države iz 2. člena ustave.
"Da je zakon nejasen in sporen, kaže tudi nedavno medijsko izpostavljen odvzem govedi, ko je bilo storjenih cel kup nepravilnosti in kršitev zakonodaje", na katere je komisija opozarjala tudi na izredni seji 20. novembra, ko je obravnavala aktualno izvršitev skrajnega ukrepa odvzema živali, med drugim piše v pobudi komisije za sprejem zahteve za začetek ocene ustavnosti, ki jo je podpisal državni svetnik Branko Tomažič.
Državni svet je na predlog komisije septembra že sprejel odložilni veto na novelo, ki jo je DZ nato v ponovnem odločanju sprejel. V zahtevi za ponovno odločanje je državni svet med drugim opozarjal, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika, nepotrebne in nedoločne ter bodo v praksi povzročale veliko težav.
Med drugim je menil, da institut kvalificiranih prijaviteljev ni utemeljen in ni potreben ter da pooblaščeni veterinarji, ki so tudi strokovno usposobljeni in pooblaščeni za preverjanje stanja in zdravja živali, dobro opravljajo svoje delo in da pravni sistem v primeru nepravilnosti nudi vse mehanizme za sankcioniranje. Če je potreba po okrepitvi tega dela, pa bi bilo treba za to vključiti osebe s strokovnim znanjem in poznavanjem živali, so med drugim menili.
VIR: Tax Fin Lex