Izboljšanje pogojev menjave ni dvignilo industrijske proizvodnje

Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.   
 
Nenavadno velik padec industrijske proizvodnje v marcu, povezan z beleženjem statistike patentov na Irskem
Marčevski podatki o industrijski proizvodnji v EU-27 so bili presenetljivo slabi, saj je ta glede na februar upadla za 3,6 % (prilagojeno za sezono in koledar). Predvsem se je zmanjšala proizvodnja strojev in naprav (-13 %), medtem ko je proizvodnja polproizvodov upadla za 1,6 %, netrajnih potrošniških dobrin za 1,3 % in energentov za 1 %. Povečala se je le proizvodnja potrošniških dobrin, ki je zrasla za 2 %. Pri teh podatkih moramo biti previdni, saj je bil padec najvišji na Irskem (-26 %) in odraža aktivnosti, povezane z dinamiko patentov v industrijah v drugih državah. Na Švedskem je bil padec 3,9-odstoten, v Nemčiji 3-odstoten. Finska, Slovenija, Češka in Slovaške so na drugi strani beležile rast med 1,7 in 3 %. Ker so podatki o industrijski proizvodnji precej volatilni, kljub temu, da govorimo o prilagojenosti za sezono in koledar, je smiselna analiza podatkov na nivoju četrtletja ter jih primerjati z istim četrtletjem pred enim letom. Ti podatki kažejo, da je bil obseg industrijske proizvodnje v EU-27 v Q1 2023 medletno višji za 1,5 % (4 % v Q4 2022), v Sloveniji pa je bil denimo nižji za 5,8 % v Q4 2022 in za 4,6 % v Q1 2023. V kolikor upoštevamo le predelovalne dejavnosti (rudarska nesreča je vplivala na nižjo proizvodnjo v Teš-u) je tudi ta dinamika pokazala, da je bil obseg v Sloveniji nižji (-1,9 % v Q4 2022 in -0,4 % v Q1 2023). V EU-27 je bil v tem obdobju višji za 4 % oziroma 1,5 %. V Q1 2023 je v Sloveniji izstopala precej slabša dinamika v sektorju proizvodnje vozil (-20 o. t.), električne opreme in pohištva (-9 o. t. oba), papirne industrije (-7 o. t.) in oblačil (-5 o. t.). Vir: Statistični urad RS
Madžarska rekorderka v rasti cen v EU-27
Znani so dokončni aprilski podatki o inflaciji v EU-27 in območju evra, ki kažejo, da je bila mesečna rast cen v obeh območjih pri 0,6 %, na letni ravni pa je bila rast v EU-27 (8,1 %) višja kot v območju evra (+7 %). Mesečna sprememba cen je bila med državami zelo različna, saj so v nekaterih državah prenehali veljati ukrepi za zajezitev cen. Najvišje letne rasti cen so beležile države brez evra, to so Madžarska (+25 %), Latvija (+15 %) in Češka (+14 %). Na drugi strani je bila rast najnižja v Luksemburgu (+2,7 %), Belgiji (+3,3 %) in v Španiji (+3,8 %). Med državami, ki so imele evro, je bila rast cen najvišja na Slovaškem (+14 %), v Sloveniji pa je bila pri 9,2 % (metodologija HICP, ki meri cene znotraj države – princip teritorialnosti, ki ni enak principu porabe prebivalstva). Vir: Eurostat
Bruto plače za 1. četrtletje 2023 za desetino višje kot lani
Povprečna rastmarčevske bruto plače v Sloveniji, ki je bila izplačana v aprilu, je bila (+9,2 %) nekoliko nižja kot v predhodnih dveh mesecih (+11,1 %), kar je bilo povezano s številom delovnih dni v posameznem mesecu let 2022 in 2023. Za prve tri mesece je bila tako višja za dobrih 10 %, od tega v sektorju država za 8,4 % in v zasebnem za 11 %. Dinamika neto plač je bila nekoliko višja zaradi ugodnega vpliva spremembe zakona o dohodnini. Tako je rast neto plače prehitevala rast bruto plače za okoli 1 odstotni točko. Vir: Statistični urad RS
 
Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Cene ladijskih prevozov vedno nižjeSpodobna rast Slovenije v 1. četrtletju in tehnična recesije v NemčijiPadec zalog ključen za relativno zmerno rast slovenskega BDP v začetku letaIzboljšanje na tekočem računu plačilne bilance pozitivno presenečenjeVisoka rast lizinških poslov in upočasnjena bančnih posojilMarčevska dinamika gradbenih del upadla zaradi NemčijePri strojih in napravah je EU-27 okrepila svoj izvozDobavljivost surovin in materialov na dolgoročnem povprečjuStoritvena inflacija spodbujena z obnašanjem potrošnikovV Združenem kraljestvu razmere podobne kot v EU-27Bližina Kitajski je dvignila optimizem na JaponskemPoslovni optimizem v ZDA višji kot v Evropi, naklonjenost storitvam pa podobno visokaKazalniki transporta kažejo rast turizma in šibkosti v proizvodnji in potrošnji blagaŠtevilo delovno aktivnih spet nad 930 tisočRast cen v poslovanju z nepremičninami odraža višje cene energentovŠtevilo izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe pričakovano nižjeZnatno umirjanje rasti cen v industrijiNeznatne spremembe v majskem gospodarskem razpoloženju v SlovenijiMoker april ugodno vplival na visoko rast proizvodnje električne energijeDomači turisti se vse bolj usmerjajo na tuje destinacijeRast prihodkov v storitvenih dejavnostih v znamenju gostinstvaDogodki v tekočem tednu: majska inflacija
    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

VIR: GZS