Nedavno so nevladne organizacije, vključno z Inštitutom 8. marec, društvom Eko Anhovo in Dolino Soče ter Civilno iniciativo Danes, vložile podpise za predlog novele Zakona o varstvu okolja v državni zbor. Ta predlog je sprožil razpravo med različnimi interesnimi skupinami. Čeprav predlagatelji upajo, da bo zakon sprejet do konca novembra, se gospodarstveniki ostrih proti temu upirajo. Po njihovem mnenju predlog ni v skladu z evropsko zakonodajo, hkrati pa pristojni strokovni organi niso bili obveščeni o njem.

Tako Agencija za okolje kot predstavniki gospodarstva nasprotujejo trditvam nevladnih organizacij, da bi predlagani ukrepi izboljšali kakovost zraka v občini Kanal ob Soči. Gospodarska združenja, kot so Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, združenje Advantage Austria in Obrtna zbornica Slovenije opozarjajo, da bi zakon prinesel dodatne stroške in administrativna bremena tako podjetjem kot javni upravi. Hkrati opozarjajo, da bi predlagane spremembe v večini primerov odstopale od veljavnih pravil EU, kar bi postavilo slovenska podjetja v neenakopraven položaj. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal poudarja, da je nesprejemljivo, da predlog prinaša številne neučinkovite ukrepe, ki ne bodo prispevali k čistejšemu okolju.

Predsednik državnega sveta, Marko Lotrič, poudarja, da bi moral tako pomemben zakon, ki se nanaša na varstvo ljudi in okolja, najprej pregledati strokovnjaki, ki bi določili tehnične zahteve, preden bi ga sprejela politika.

GZS: Predlagatelji zakona zavajajo javnost, saj bo zakon imel široke negativne vplive na gospodarstvo. Nahtigalova poudarja, da predlog zakona ne vpliva le na sosežig, ampak tudi na druge dejavnosti, pri katerih se merijo emisije. Dodaja, da bi morala strokovna javnost imeti ključno vlogo pri teh zakonih, ne pa parcialni interesi nevladnih organizacij.

Medtem ko v občini Kanal ob Soči zanikajo očitke in trdijo, da bodo spremembe zagotovile varnost in transparentnost delovanja velikih onesnaževalcev, gospodarstveniki poudarjajo, da je evropska direktiva o industrijskih emisijah narekovala potrebno tehnološko prenovo industrije, da bi lahko pridobila in obdržala okoljevarstvena dovoljenja. Zdaj podjetja čaka še večji izziv, prehod na zeleno tehnologijo, ki zahteva ničelne emisije in energente iz nizkoogljičnih virov.

Z uveljavitvijo teh direktiv je Evropa določila skupna panožna in medpanožna merila za določitev emisijskih vrednosti na osnovi najboljših razpoložljivih tehnik (BAT). Glavni cilj referenčnega dokumenta BAT je omejiti neravnovesje v EU glede ravni emisij iz industrijskih dejavnosti. Referenčni dokumenti BAT se redno pregledujejo in posodabljajo. Poleg tega navajajo, katere tehnologije so najboljše za doseganje okoljskih ciljev. Dodaten nadzor ne bo prispeval k izboljšanju stanja zraka, in obstaja dvom o sposobnosti odgovornih organov za obdelavo dodatnih podatkov, saj niso bili vključeni v pripravo zakonodajnih predlogov.

Predlog zakona bi vplival na več kot 200 slovenskih podjetij, vključno s Salonitom Anhovo, TEŠ, Talumom, Termoelektrarno Brestanico, SIJ, Impolom, Knauf Insulation, Koto, Luko Koper, Revozom in drugimi. Občina Kanal ob Soči zavrača očitke gospodarstvenikov in vztraja, da bodo spremembe povečale varnost in transparentnost delovanja velikih onesnaževalcev. Če bo zakon sprejet, bo prizadel več kot 200 slovenskih podjetij, med katerimi so tudi Salonit Anhovo, TEŠ, Talum, Termoelektrarna Brestanica, SIJ, Impol, Knauf Insulation, Koto, Luka Koper, Revoz in drugi.

Uredništvo