Občina Mojkovac po številu prebivalcev (okrog 10.000) spada med manjše črnogorske občine, po površini pa je večja od naše, saj obsega 367 km2. Nahaja se v dolini reke Tare na SV države. To območje je sprva naseljevalo ilirsko pleme Autarijata, po katerem je reka Tara najverjetneje dobila ime. Zatem so območje naselili Rimljani, v 7. stoletju pa Slovani, ki so ustanovili okrožje Brskovo, katerega ozemlje sovpada z ozemljem današnje občine Mojkovac.

Na razvoj regije je pomembno vplivalo odprtje rudnika Brskovo, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja v sredini 13. stoletja. Takrat so se tu naselili saški rudarji, ki so s seboj prinesli rudarske veščine in izkušnje, pod oblastjo srbskih srednjeveških vladarjev pa so v Brskovu kovali srebrnike. Proti koncu 14. stoletja je rudnik izgubljal na veljavi, ozemlje je prišlo pod turško oblast. V osvobodilnih vojnah konec 19. stoletja je meja med Osmanskim cesarstvom in Črno Goro potekala po reki Tari, leta 1912 pa je bila celotna regija priključena črnogorski državi.

Med prvo svetovno vojno je na tem ozemlju potekal pomemben spopad med črnogorsko in avstro-ogrsko vojsko, ko je v bitki pri Mojkovcu (6. in 7. januarja 1916) črnogorska vojska premagala številčno in tehnično močnejše nasprotnike, kljub zmagi Črnogorcev pa so avstro-ogrske čete kasneje zasedle mesto Cetinje. Mojkovac svoj občinski praznik praznuje 7. januarja v spomin na to bitko.

Glede na izročilo naj bi ime Mojkovac nastalo iz besed »moj kovanec«, ki naj bi jih kralj Uroš I. izrekel med kovanjem novcev v rudniku Brskovo. Skozi Mojkovac teče reka Tara, katere kanjon je drugi najgloblji na svetu in je kot del nacionalnega parka Durmitor vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Na desnem bregu Tare se razprostira gorovje Bjelasica, katerega SZ del leži v občini Mojkovac in nudi obilo možnosti za pohodništvo, v načrtu pa je tudi ureditev smučišča. Prav tako naj bi v občini ponovno zagnali rudnik cinka v Brskovu.

VIR: Občina Idrija