Mestni čebelnjak v Idriji, ki stoji v bližini cerkve sv. Trojice, je izjemen primerek meščanskega čebelnjaka iz 20. stoletja. Zgrajen je bil leta 1925 na željo znamenitega idrijskega trgovca s čipkami, Pavla Lapajneta. Družina Lapajne je bila lastnik čebelnjaka vse do konca druge svetovne vojne, zanj pa so sorodniki Pavla skrbeli tudi pozneje, do 80. let.

In kaj je tisto, kar dela ta čebelnjak še bolj poseben? Čebelnjaki, zgrajeni v tistem času, so bili manjši, zaradi dobrega socialnega položaja pa so Lapajnetovi lahko uporabili dražje, kakovostnejše materiale in tako postavili betonske temelje, nanje pa leseno konstrukcijo s pločevinasto streho in žlebom. V okolici so načrtno posadili medovite rastline. V notranjosti so bili trije prostori. Osrednji prostor z okni je bil namenjen druženju in čebelarskemu delu, ostala dva pa sta služila kot dom za čebele in za shranjevanje čebelarske opreme. V čebelnjaku so se pogosto srečevali čebelarji, ob praznikih in nedeljah pa gospodje, ki so igrali družabne igre in sklepali posle. Na vsaki strani čebelnjaka sta bili dve vrsti s šestimi panji in ena vrsta kranjičev. Vsak panj je imel svojo kartoteko z vsemi podatki, panjske končnice pa so bile poslikane z motivom Dolomitov in ljudskimi motivi.

Po letu 1981 je bil čebelnjak nenaseljen in prepuščen zobu časa, dokler ni leta 2013 Občina Idrija skupaj s številnimi zunanjimi izvajalci pričela s celovito obnovo, pri kateri se je poskušalo ohraniti čim več prvotnih sestavnih elementov, vgradilo se je nove panje, ki jih je idrijski umetnik Danilo Jereb poslikal z motivi iz lokalnega okolja, čebelarji pa so v panje naselili družine kranjskih čebel.

 

Vir: Publikacija Idrijski meščanski čebelnjak skozi zgodovino (Icra, Idrija 2014)

PR: Občina idrija