Krojaček Hlaček je izpod peresa pisatelja Leopolda Suhodolčana zaživel v razgibanih in navihanih ilustracijah ilustratorke Marlenke Stupica. Le malokateri otrok, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes, ob poslušanju ali branju desetih zanimivih zgodb ni bil navdušen nad spretnostjo in preprostimi rešitvami čudovitega Hlačka, ki je vsak problem rešil bliskovito - z malo gumbov, z nekaj sukanca, z natančnim krojenjem in iznajdljivostjo. V gledališki uprizoritvi smo zgodbo o otroškem prijateljstvu, ki je prepletena s problemi mestnih prebivalcev obarvali s stripovsko estetiko superherojstva. Kaj drugega bi lahko postal novodobni krojaček Hlaček kot urbani superheroj? Hlaček, Bine in Breda se borijo za pravičnost, pomagajo pomoči potrebnim, so ekološko zavedni in razkrivajo tančice močnega prijateljstva. Predstava nas tako celostno popelje v čarobni svet iznajdljivega krojačka, kjer je vsak problem z malo poguma in pomoči rešljiv. Škarje, sukanec, šivanka, gremo!

 

 

Leopold Suhodolčan

Režiser: Robert Waltl

 

Dramaturginja: Nika Korenjak

Likovna podoba/ lutke / scena / kostum: Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte

Glasba: Laetitia Pohl – KIKI in Jaka Florjančič

Koreograf: Loup Abramovici

Loup Abramovici

Suzana Krevh

Andrej Tomše

 

 

 

Avtor Leopold Suhodolčan je o krojačku Hlačku napisal kar tri knjige. Prva je slikanica iz leta 1970 Krojaček Hlaček, nato ji je sledila druga z naslovom Kam se je skril krojaček Hlaček. Zadnja je po avtorjevi smrti izšla slikanica Z vami se igra krojaček Hlaček. V zgodbah se prepletajo človeške pomanjkljivosti, zaslepljenost odraslih, otroška prodornost, ideologija “naredi sam”, ki razbija idejo o nadnaravnem heroizmu in mlade bralce navdaja s pogumom, da lahko z malo iznajdljivosti in veliko poguma rešijo še tako zagonetne pripetljaje popolnoma sami. Ne manjka pa jim čarobnih pravljičnosti in estetskega užitka, ki najmlajše popeljejo v svet literature, kjer se otroci in mladostniki začnejo razvijati v zveste bralce.

Leopold Suhodolčan (* 1928, † 1980) je bil aktiven pisec književnih del, pisal je novele, romane, gledališke, radijske in televizijske igre. Otroškim bralcem in mladostnikom je namenil kar dvainštirideset knjig, ki obsegajo realistične povesti, otroške pravljice, slikanice in fantastične pripovedi. Leposlovna dela je objavljal tudi v časopisih in zbornikih ter pisal članke s področja kulture, umetnosti in šolstva. Bil je leposlovni prevajalec, pisec potopisnih in spominskih člankov. Njegova dela so bila prevedena v šestindvajset jezikov, sodeloval pa je z več kot sedemdesetimi ilustratorji in ilustratorkami. Morda najbolj zanimiva zapuščina, ki sega onkraj njegovega pisateljskega angažmaja, je ustanovitev bralne značke, ključen program pri izobraževanju mladih učencev in širitvi bralne kulture. Suhodolčan se je pri pisanju za otroke in mladino držal določenih načel, izrazitih dejanj, hitrega ritma, fantazijske sproščenosti, iskanja, odkrivanja, jasne fabule in okolja, v katerem se lahko vsak mladi bralec hitro znajde, uživa in se uči. Njegova dela izražajo resnico, svobodo in otroško igrivost.

 

Robert Waltl (1965), igralec, režiser, lutkar. Direktor Mini teatra Ljubljana in Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, ustanovitelj Liberalne judovske skupnosti Ljubljana in aktivist za državljanske pravice.

Od leta 1987 je ustvaril številne igralske vloge v slovenskih in hrvaških gledališčih in filmih. Po letu 1999 se je uveljavil tudi kot režiser. Številne njegove režijske stvaritve so bile nagrajene s prestižnimi nagradami na različnih festivalih. njegove predstave so bile odigrane na gostovanjih in številnih mednarodnih festivalih. Ustvaril je veliko število igralskih vlog za radijske igre. Po bogatih izkušnjah v institucionalnem gledališču je Robert Waltl opustil varnost uradnih institucij. Leta 1998 je na podlagi lastnih finančnih sredstev ustanovil novo slovensko gledališče – Mini teater. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj: odlikovanja viteškega reda umetnosti in književnosti vlade Republike Francije, reda za zasluge predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za izjemen prispevek k spominjanju in ozaveščanju o holokavstu in pomenu strpnosti ter za dolgoletno delo na področju gledališke umetnosti, nagrade glavnega mesta Ljubljane za prispevek mestu na področju državljanske angažiranosti in umetniškega ustvarjanja, prestižno nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Župančičevo nagrado mesta Ljubljane za prispevek h kulturni podobi mesta ter številne nagrade različnih festivalov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, na Kitajskem, v Iranu, na Poljskem, v Belorusiji, na Kubi in v Srbiji.

 

 

VIR: Mini teater Ljubljana