V Bohinju se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca o izobraževanju za podnebne spremembe, ki jo v okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje organizira Ministrstvo za naravne vire in prostor.
V Bohinju se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca o izobraževanju za podnebne spremembe, ki jo v okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje organizira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Zbrane je uvodoma nagovorila tudi državna sekretarka Lenka Kavčič.
Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj je v uvodnem nagovoru izpostavila, da so podnebne spremembe v gorskih območjih še izrazitejše kot drugod, saj je postavljena meja ogrevanja za dve stopinji celzija tam že presežena. Zato je skupno delovanje na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v celotnem alpskem prostoru še posebno pomembno.
Poudarek konference je na šolskem izobraževanju (za učence od petega do devetnajstega leta starosti), o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Konferenca naslavlja različne oblike izobraževanja v šolah – tako formalnega kot neformalnega, v učilnicah ali na prostem, ob upoštevanju posebnosti alpskega okolja. Tak primer so na primer dejavnosti, ki jih izvajajo Centri šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).
Slavnostni nagovor ob odprtju konference je imel prof. dr. Gregor Torkar, zbrane pa je uvodoma nagovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič.
»Narava nas sama uči, kako močna in kruta je lahko. Izkusili smo obsežne požare, zdaj poplave. Tega ne moremo zanikati, temu se bomo morali prilagoditi na dolgi rok in razmišljati o pravem razmerju oziroma ravnotežju med prostorskim načrtovanjem in naravnimi viri, med močjo narave in pogoji za življenje prebivalcev«, je povedala državna sekretarka in udeležencem zaželela uspešno konferenco.
Mednarodne konference se udeležujejo in na njej aktivno sodelujejo predstavniki tuje in domače strokovne javnosti, med njimi učitelji, oblikovalci učnih programov, nevladne in vladne organizacije s področja izobraževanja in podnebnih sprememb.
O Alpski konvenciji na kratko
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba za varstvo in trajnostni razvoj čezmejnega gorskega območja Alp. V veljavi je od leta 1995, pogodbenice konvencije so Avstrija, Francija, Italija, Lihtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica ter Evropska unija.
V območje Alpske konvencije je vključenih 62 slovenskih občin.
Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.
