Zgodba o eni uporabniški izkušnji. Morda komu v pomoč. Ali poduk, da se ne čaka do zadnjega …

To ni zgodba o fenomenalno smrdljivi, pardon, učinkoviti reklami za neko čistilno sredstvo (saj veste, glavni refren opevanega izdelka je deloma v naslovu). Ne ne, to ni zgodba o pucanju in podobnem. Je zgodba o tem, kako smo živeli v hiški, razgibani, živahni, zgrajeni z ljubeznijo, pa niti nismo opazili, da nekaj ne štima. Vse dokler ni enkrat en ‘obisk’ rekel, mater, pri vas pa imate nekje plesen. In alarmi so zazvonili (namišljeni, jasno), začela se je akcija. To je treba rešit!

Še dišeče paličice niso več pomagale pri prikrivanju vonja plesni.

Najprej smo iskali dišeči plac, potem smo iskali rešitve (ki so bile vedno samo provizoriš in nikoli trajne), potem pa majstore. Pred letom dni (bil je točno 25. avgust), nam je končno ratalo združiti vse troje: locirati vir plesni in ugotoviti vzrok, najti rešitev in izvajalca. 

(humorističen opis ene uporabniške izkušnje v štirih poglavjih na: https://navdihni.me/smrdi-smrdi-smrdi-o-kako-smrdi-pardon-je-nekoc/)

PR: Insights