Družba Plinovodi je lani na mejnih vstopnih točkah prevzela 11,8 TWh plina, od tega je bilo 8,8 TWh predanih slovenskim uporabnikom, preostalo pa v sosednja prenosna omrežja. Slovenski plinovodni sistem trenutno obratuje zanesljivo in brez posebnosti.

Datum objave:
28. februar 2024

Avtor:
Brane Janjič

Avtor fotografij:
Arhiv GIE
Družba Plinovodi je lani na mejnih vstopnih točkah prevzela 11,8 TWh plina, od tega je bilo 8,8 TWh predanih slovenskim uporabnikom, preostalo pa v sosednja prenosna omrežja. Slovenski plinovodni sistem trenutno obratuje zanesljivo in brez posebnosti.  

Kot navajajo v družbi Plinovodi, so lani na mejnih vstopnih točkah za uporabnike plinovodnega sistema prevzel 11,8 TWh plina, in sicer na vstopni točki Ceršak 6,6 TWh, na vstopni točki Šempeter 4,4 TWh in na vstopni točki Rogatec 0,8 TWh plina. Iz prenosnega sistema je bilo predanih 8,8 TWh plina slovenskim uporabnikom, preostalo pa v sosednja prenosna omrežja, od tega največ na izstopni točki Rogatec – 2,6 TWh, na izstopni točki Ceršak 0,03 TWh in izstopni točki Šempeter 0,4 TWh. 

Slovenski prenosni sistem plina sicer obratuje brez posebnosti glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, stabilno pa je tudi obratovanje drugih evropskih prenosnih plinskih sistemov. Na zavidljivi ravni je tudi trenutna napolnjenost evropskih skladišč plina, ki je bila 26. februarja 63,5-odstotna ali povedano drugače, zalog naj bi bilo za 723 TWh. Po podatkih evropske analitične družbe Kyos so zadovoljivo zapolnjene tudi zmogljivosti terminalov LNG, in sicer 56,6-odstotno. Visoka pa je tudi zapolnjenost skladišč v sosednjih državah, kjer ima zakupljene skladiščne zmogljivosti tudi Slovenija, in sicer so ta v Avstriji polna 78,8-odstotno (77 TWh), v Italiji 58-odstotno (114 TWh), na Madžarskem 72,1-odstotno (51 TWh) in na Hrvaškem 43,2-odstotno (2 TWh).

VIR: Naš Stik