Na dvodnevni delavnici slovenskega ekosistema zagonskih podjetij v skupni organizaciji iniciative Start:up Slovenija in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o konkretnih ukrepih, da postane Slovenija privlačno okolje za nastanek in rast zagonskih podjetij.

Iniciativa Start:up Slovenija je na pobudo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport organizirala dvodnevno delavnico v Velenju, namenjeno dogovoru o potrebnih ukrepih za preboj Slovenije med privlačne države za nastajanje, rast in razvoj zagonskih podjetij. Znotraj ekosistema zagonskih podjetij so v ta namen oblikovali devet strateških pobud, namenjenih izboljšanju pogojev.

Čeprav ima Slovenija razvit in postavljen ekosistem z delujočim podpornim okoljem, je njen položaj v mednarodnem okolju šibak: imamo 238 zagonskih podjetij na milijon prebivalcev (Estonija 148) ter le 41 evrov investiranega tvegana kapitala na prebivalca (Estonija 1947 evrov). Prvi dan delavnice je prinesel jasno sporočilo, da startup ekosistem ne želi le nadoknaditi zamud na tem področju, ampak da z izboljšanjem pogojev Slovenija doseže preboj med najboljše države za zagonska podjetja.

»Za delavnico smo se odločili, da se z ekosistemom dogovorimo o smeri potrebnih rešitev. Verjamem, da lahko Slovenija hitro napreduje v visoko privlačno startup okolje in da v prihodnjih letih doživimo prepoznaven razcvet zagonskih podjetij,« je po zaključku drugega dneva delavnice povedal Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Ukrepe, identificirane na delavnici, bo ministrstvo sicer vključilo v pripravo strateških dokumentov za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Udeleženke in udeleženci iz podpornega okolja (inkubatorjev, pospeševalnikov in tehnoloških parkov), gospodarskih združenj, zagonskih podjetij, skladov tveganega kapitala ter javnih institucij so iskali soglasje o devetih strateških pobudah: o vitki delniški družbi, o izboljšanju regulative za vlaganje v alternativne naložbe, o davčnih olajšavah za vlaganje v tvegani kapital, o hitrem zaposlovanju visokotehnoloških talentov od drugod, o opcijskem nagrajevanju, o podpornem okolju, o možnostih za nepovratno in povratno financiranje ter o enotni promociji slovenskega ekosistema zagonskih podjetij.

»Zelo pozitivno je, da smo se zbrali mnogi deležniki ekosistema, predvsem zelo dobrodošla je udeležba na visokem nivoju z več ministrstev. Posebna zahvala gospodarskemu ministrstvu, da je organiziralo ta posvet in zagotovilo to udeležbo. Verjamem, da so prisotni začutili res veliko potrebo startup in investitorskega ekosistema, da se razmere izboljšajo, saj so statistike o zaostajanju za drugimi evropskimi državami žalostne. Odlično je, da imamo sedaj konkretne sogovornike, na katere se lahko obrnemo z našimi predlogi in da bomo na strani države sprejeti kot sogovorniki v procesu. In tudi to, da bodo osebno prevzeli nase, da dosežejo, da se koristne spremembe dejansko uveljavijo v zakonodaji in zaživijo v praksi. Iz celotne razprave je zelo jasno, da startupi in investitorji potrebujemo spremembe več sistemov in da te potrebujemo takoj. Odlično je tudi, da smo se že na delavnicah dogovorili, kako bo tekel proces spreminjanja predpisov«, je dejal Rok Habinc iz Pan-Adria Partners v imenu Sekcije startup in scaleup podjetij pri GZS.

Pri tem so na delavnici sodelovali predstavniki drugih resorjev, na primer državni sekretarki z Ministrstva za finance Katja Božič in Nikolina Prah, državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in državna sekretarka z Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić. Največ pozitivnih odmevov udeležencev delavnice je sicer požela napoved državnega sekretarja mag. Dejana Židana iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da se bo ob prihodnji spremembi Zakona o gospodarskih družbah skupaj s ekosistemom zagonskih podjetij razvilo rešitev za novo obliko kapitalske družbe, prilagojeno potrebam hitrorastočih podjetij. Te ideje startup ekosistem definira kot vitko delniško družbo, ki je zamišljena kot hibrid med enostavnostjo družbe z omejeno odgovornostjo, a vključuje možnosti za enostaven vstop in izstop iz lastništva podjetij.

»Dobro je, da najprej vsi spoznamo, da je Slovenija trenutno izjemno nekonkurenčno poslovno okolje. Startup ekosistem zaostaja za drugimi evropskimi državami, celo za sosedami, kaj šele za ZDA, Indijo ali Kitajsko. Ob tem je izjemno pomembno, da imamo konstruktiven dialog s predstavniki vlade, vendar ne samo dialog, ampak tudi jasen akcijski načrt. Sedaj imamo priložnost, da stvari obrnemo na bolje. Ne samo, da se premaknemo z dna lestvice, ampak da ciljamo na to, da postanemo najboljše startup okolje v Evropi. Menim, da je bil dvodnevni dogodek zelo produktiven in bomo nadaljevali z zavzemanjem, ne samo za dovolj dobre, ampak za najboljše možne rešitve obstoječih izzivov«, je ocenil Vuk Lau, partner v skladu Silicon Gardens, soustanovitelja Slovenskega tehnološkega foruma.

Matej Rus, vodja iniciative Start:up Slovenija, je po dogodku povedal: »Navdušeni smo nad konstruktivno klimo na delavnici in pozitivnim pristopom vseh sodelujočih deležnikov. Konkretne zaveze s strani visokih predstavnikov različnih ministrstev za implementiranje predlogov sprememb, ki smo jih in jih še bomo oblikovali z aktivnimi deležniki ekosistema, nas navdajajo z optimizmom, da bomo Slovenijo v naslednjih letih pomaknili visoko na lestvici držav, ki po oceni evropskega združenja ESNA zagotavljajo ugodno okolje za startup podjetja in investitorje. Samo konkretne spremembe bodo omogočile zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije na tem področju.«

VIR: MGTŠ