Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je udeležil akcije Pomladimo slovenske gozdove predstavil stanje lesno-predelovalne industrije ter aktivnosti ministrstva za dvig dodane vrednosti slovenskemu lesu.

Ta v zadnjih letih beleži rast tako števila podjetij, zaposlenih kot prihodkov od prodaje. Minister je na dogodku izpostavil pomen gozdarstva in lesa za Slovenijo kot priložnost za izkoristek njegove višje dodane vrednosti. Gospodarsko ministrstvo bo letos za investicije v lesnopredelovalno industrijo namenilo 30 milijonov evrov, prizadeva pa si, da bi za novo finančno perspektivo do leta 2027 sredstva podvojili na več kot 130 milijonov evrov.
Minister Zdravko Počivalšek in direktor SIDG Robert Tomazin pri sajenju drevesa | Avtor MGRT

1 / 8
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je danes na Trojanah skupaj z direktorjem Direktorata za lesarstvo Danilom Rancem in direktorjem Slovenski državni gozdovi (SIDG) Robertom Tomazinom udeležil akcije Pomladimo slovenske gozdove, ki jo organizira SIDG, udeleženci pa so posadili 10.000 dreves.

Minister je ob tem izpostavil, da gozdovi in letni prirast lesa za Slovenijo predstavljajo veliko bogastvo, kar je dobro izhodišče za zeleni razvoj, ki temelji na rabi lesa iz lokalnih gozdov. »Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prepoznali les kot veliko naravno bogastvo. Lesu ponovno vračamo njegovo vrednost. Poleg energetske vrednosti ima les dodano vrednost predvsem kot material za industrijsko predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki so lahko uporabljeni npr. kot pohištvo, za gradnjo stavb in drugih objektov.«

Ministrstvo je zato leta 2015 ustanovilo Direktorat za lesarstvo, ki skrbi za celostni razvoj lesno-predelovalne industrije. »V petih letih smo dosegli vidne rezultate. V lesno predelovalni in pohištveni panogi smo povečali število podjetij za 7,5 odstotkov (na 1.008), lesno-predelovalna podjetja pa beležijo povečanje prihodkov od prodaje za 24 odstotkov (na 1,3 milijarde evrov), dodano vrednost na zaposlenega za 23 odstotkov na 38.511 evrov ter povečanje dobička za 46 odstotkov (na 59 milijonov evrov),« je dejal minister.

Ministrstvo je uspelo spremeniti tudi Uredbo o zelenem javnem naročanju, v kateri »smo razširili minimalno obvezno rabo lesa za gradnjo določenih vrst javnih zgradb in drugih objektov. To bo pripomoglo k večji rabi lesa in domače predelave,« je pojasnil minister Počivalšek. Pri javnih stavbah je tako obvezna vgradnja vsaj 30 odstotkov lesa, pri stavbnem pohištvu vsaj 80 odstotkov in lesene protihrupne cestne ograje pa vsaj 55 odstotkov lesa.

Gospodarsko ministrstvo podpira tudi vzpostavitev regionalnih centrov za zbiranje in predelavo lesa, ki bodo realizirani po modelu javno-zasebnega partnerstva in po potrebi podprti s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ministrstvo pa je močno okrepilo tudi promocijske aktivnosti za ozaveščanje javnosti o vseh prednostih lesa tako za okolje kot družbo.

Minister Počivalšek je ob tem predstavil tudi načrte za prihodnje: »Tu se ne bomo ustavili – imamo jasne cilje, ukrepe in sredstva za njihovo realizacijo. Lesno industrijo smo kot pomembno dejavnost uvrstili v Slovensko industrijsko strategijo. Načrtujemo povečanje doma predelanega lesa na 3 mio m3 letno, višje število zelenih delovnih mest (na cca 15.000 zaposlenih) ter povečanje prodaje na 2,5 milijarde evrov letno. Ob tem pa želimo zmanjšati izvoz hlodovine v druge države.«

Letos bo zato gospodarsko ministrstvo za lesno-predelovalno industrijo namenilo skoraj 30 milijonov EUR. Med drugim je že objavljen razpis za investicije za večjo predelavo lesa v višini 28 mio EUR. Minister Počivalšek je ob tem poudaril, da je »bilo lesni panogi v preteklem kohezijskem obdobju namenjenih 64 mio EUR, v naslednji perspektivi pa si prizadevamo za podvojitev sredstev na predvidoma 134 mio EUR.«

Minister je pozdravil akcijo Pomladimo slovenske gozdove, saj je ta pomembna z vidika ozaveščanja javnosti o pomenu bogastva gozdov in uporabnosti lesa ter zaradi staranja gozdov, ki jih je treba pomladiti. Pomlajevanje jim namreč omogoča, da opravljajo svojo vlogo zniževanja emisij toplogrednih plinov oz. skladiščenja CO2. Ob tem je tudi izpostavil vzorčen trajnostni način upravljanja z gozdovi: »Gozdarska stroka v Sloveniji ohranja gozdove s tako imenovanim prebiralnim načinom gospodarjenja in pomlajevanjem gozdov na prizadetih območjih. Marsikje drugod po svetu namreč upravljajo gozdove z invazivnimi 'goloseki'.«

Gozdovi in les so za Slovenijo izjemno pomembni, saj pokrivajo skoraj 60 % države in smo 3. najbolj gozdnata država v Evropi. Letni prirastek lesa predstavlja veliko bogastvo  za Slovenij in znaša cca 9 mio m3 oz. 4 m3 lesa na prebivalca Slovenije, ker je več kot v sosednji Avstriji (3 m3) in Italiji (0,5 m3)

13. in 14. april – Dnevi slovenskega lesarstva

Prihodnji teden bodo 13. in 14. aprila potekali že tretji Dnevi slovenskega lesarstva, ki ga v Ljubljani organizirata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in javna agencija SPIRIT. Gre za osrednji strokovni dogodek slovenske lesne industrije, organizirana pa bodo tudi mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij in podeljene nacionalne nagrade za Lesarski presežek leta 2022.


PR: MGRT