Čeprav obala Slovenije zavzema le eno tisočinko sredozemske obale, je dejavno izvajanje Barcelonske konvencije za nas vitalnega pomena. Z njenim izvajanjem države zaznavno prispevajo k ohranjanju zdravja obalnih in morskih ekosistemov. Slovenija prevzema predsedovanje kot odgovorna obalna in pomorska  država, ki ima v Sredozemlju in v Evropi visok ugled, saj zgledno povezuje izvajanje jadransko-jonske, podonavske in alpske makroregionalne strategije. Republika Slovenija je edina država v vseh treh makroregijah.

 

Pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor, v tesnem sodelovanju s Sekretariatom Barcelonske konvencije, potekajo intenzivne priprave na izvedbo zasedanja in prevzem predsedovanja za obdobje 2024–2025, ki ga bo Slovenija prevzela od Turčije. V Portorožu bomo decembra gostili okoli 300 delegatov iz 21 držav pogodbenic kot tudi drugih vladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov Organizacije združenih narodov.

 

Decembrsko zasedanje s široko mednarodno udeležbo, tudi na najvišji politični ravni, in številnimi spremljevalnimi dogodki bo za Slovenijo pomembna zunanjepolitična priložnost na področju okoljskega multilateralizma, tik pred nastopom nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

 

Pod sloganom »Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem« (Green transition in the Mediterranean: from decisions into actions) želi Slovenija prispevati k udejanjanju evropske trajnostne modre ekonomije, izvajanju načela »od izvira do morja« in iskanju regionalnih in nadregionalnih sinergij.

 

V okviru dogodka se bo 7. decembra 2023 odvilo tudi ministrsko zasedanje, na katerem bo sprejeta tudi tako imenovana Portoroška ministrska deklaracija. Pogajanja o vsebini deklaracije med državami pogodbenicami že potekajo, z njenim sprejetjem pa se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost.

 

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z  upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Slovenski logotip COP23 v odtenkih modre in zelene poudarja pomen modrih in zelenih koridorjev v sodobnem prostorskem načrtovanju, čemur Slovenija daje poseben poudarek. Logotip je sestavljen iz elementov, ki simbolizirajo morje, reke in gozdove, upodobljena je kombinacija silhuete ribe in morske trave pozejdonovke (Posidonia oceanica), kar opozarja na pomen varovanja biotske raznovrstnosti v času vse večjih učinkov podnebnih sprememb.

VIR: MNVP