Slovenija je prevzela vodenje Tehnične delovne skupine za izobraževanje in poklicno usposabljanje v projektu Evropska platforma za politiko v lesarstvu (WoodPoP). Cilj projekta je namreč doseči učinkovit razvoj in izvajanje lesarskih politik po vsej Evropi za trajnostni razvoj lesarstva. Delovna skupina pa bo zadolžena za usposabljanja, potrebna za uresničitev oblikovanih politik.

V času, ko se svet sooča s posledicami podnebnih sprememb in okoljske degradacije, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujanje trajnostne prakse in izdelkov. Evropska platforma za politiko v lesarstvu – woodPoP (angleško European Wood Policy Platform) je multilateralni forum, ki združuje ministrstva držav članic Evropske unije pod skupnim vodstvom Avstrije in Finske. Projekt bo omogočil vzpostavitev platforme in tako olajšal dialog pri pripravi politik na področju lesarstva. Namenjen je izmenjavi znanja in izkušenj med ključnimi akterji lesarstva ter najboljših praks. Ob tem pa bo omogočil usklajevanje  pristopov pri razvoju rešitev za povečanje trajnostne proizvodnje in porabe lesa ter njegovega prispevka k inovativnemu, krožnemu biogospodarstvu. S tem pa aktivno prispeva tudi k boju proti podnebnim spremembam.

Cilj projekta je doseči učinkovit razvoj in izvajanje lesarskih politik po vsej Evropi in dati veljavo širokemu strokovnemu znanju in izkušnjam evropskega gozdno lesnega sektorja za učinkovit trajnostni razvoj lesarstva. Na ministrstvu smo v projektu woodPoP, v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom InnoRenew CoE iz Izole, prevzeli vodenje ene izmed petih tehničnih delovnih skupin, Tehnično delovno skupino za izobraževanje in poklicno usposabljanje. Skupina je z delom že začela. Poleg opredelitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev bodo člani delovne skupine z ostalimi deležniki oblikovali predloge politik, s katerimi bi pripomogli k uresničitvi strateških ciljev, in jih predstavili najširšemu krogu deležnikov. V sodelovanju z Akademijo Novega evropskega Bauhausa pa bodo določili usposabljanja, potrebna za uresničitev oblikovanih politik.

Lesu, pridobljenemu iz trajnostno gospodarjenjih gozdov, materialom na osnovi lesa in zlasti lesnim proizvodom z dolgo življenjsko dobo, lahko povečamo dodano vrednost. Z njim lahko obvladujemo izpuste ogljikovega dioksida. Ne samo, da večja predelava lesa pomeni proizvodnjo z zelo malo emisijami toplogrednih plinov, temveč z lesenimi izdelki skladiščimo ogljikov dioksid vso življenjsko dobo izdelka. Lesene izdelke lahko še recikliramo in večino ponovno uporabimo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa ključno prispeva k vključujoči zeleni gospodarski rasti, varovanju podnebja in blaženju podnebnih sprememb. Potencial lesa lahko izkoristimo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, hkrati pa na ta način prispevamo k zaustavitvi globalnega izgubljanja naravnega okolja. To pa lahko dosežemo z ozaveščanjem družbe o številnih prednosti večnamenske rabe gozdov in spodbujanjem rabe lesa kot naravne rešitve.

Na ministrstvu izvajamo različne aktivnosti za povečanje konkurenčnosti lesarske panoge, vzpostavljanje in krepitev gozdno-lesnih verig, povečanje porabe in predelave lesa v Sloveniji v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo ter promoviramo rabo lesa in lesnih proizvodov. S tem zasledujemo cilje prehoda v trajnostno gospodarstvo in podnebno nevtralno družbo. Na podlagi razpisov dajemo finančne spodbude za razvoj novih proizvodov, posodobitev in uvajanje novih tehnoloških in proizvodnih procesov ter zagon novih podjetij na področju lesarstva. Pri navedenih spodbudah dajemo poudarek proizvodnji, ki poteka v skladu z načeli krožnega gospodarstva in pri katerih se uvaja digitalizacija. Prav tako izvajamo projekte za podporo in spodbujanje strokovnega izobraževanja kadrov. Aktivno sodelujemo tudi pri pripravi, spremembah in izvajanju predpisov, strategij in drugih dokumentov, ki vključujejo oz. vplivajo na področje lesarstva. Slovenijo želimo postaviti ob bok, če ne na čelo držav, ki z uporabo lesa dosegajo uspehe tako na ekonomskem področju kot na področju družbenega razvoja, obenem pa blažijo podnebno krizo.

S prevzemom pomembne funkcije v projektu woodPoP se Slovenija aktivno vključujejo v tovrstna prizadevanja na evropski ravni. S povezovanjem, domačim znanjem in znanstvenim delom bomo lahko uspešno vodili omenjena prizadevanja in podprli ostale evropske partnerje tudi na drugih področjih dela v projektu woodPoP. Takšno sodelovanje pa je koristno tudi za lesno-predelovalno panogo kot celoto, ki z okoli 13.700 zaposlenimi in 2,2 milijarde evrov letnih prihodkov od prodaje, znova pridobiva svoje mesto v slovenskem gospodarstvu oziroma družbi.

VIR: MGTŠ