Slovenija se je uvrstila na deseto mesto letošnje lestvice globalne trajnostne konkurenčnosti, ki jo sestavlja švicarsko-korejski think-tank Solability. Lani je bila deveta. Globalna povprečna ocena trajnostne konkurenčnosti, ki znaša 43,3 točke od stotih možnih, kaže, da je še veliko prostora za izboljšave, so ta teden sporočili iz Solability.
Seul, 12. novembra - Slovenija se je uvrstila na deseto mesto letošnje lestvice globalne trajnostne konkurenčnosti, ki jo sestavlja švicarsko-korejski think-tank Solability. Lani je bila deveta. Globalna povprečna ocena trajnostne konkurenčnosti, ki znaša 43,3 točke od stotih možnih, kaže, da je še veliko prostora za izboljšave, so ta teden sporočili iz Solability.
Slovenija je deseto mesto na lestvici zasedla s 55,7 točke. Na področju naravnega kapitala je bila 88., intenzitete rabe virov 63., družbenega kapitala tretja, intelektualnega kapitala pa 25. Pri upravljanju se je uvrstila na 12. mesto, enako tudi pri gospodarski trajnosti.
Vseh držav na lestvici je 184. Osmo leto zapored je na prvem mestu Švedska, sledijo ji Finska, Islandija, Švica, Norveška, Danska, Estonija, Avstrija in Latvija.
Med najboljšimi 20 državami je samo ena neevropska, in sicer Japonska na 12. mestu. Prvič doslej je Kitajska, ki je osvojila 30. mesto, prehitela ZDA na 32.
Na repu lestvice so Eritreja, Somalija, Libanon, Irak in Sudan. Kot so ob tem poudarili avtorji raziskave, so se nekatere slabše razvite države medtem odrezale precej bolje, kot bi morda pričakovali. To so denimo Kolumbija, Nepal in Bolivija.
Globalna povprečna ocena trajnostne konkurenčnosti, ki znaša 43,3 točke od stotih možnih, po navedbah Solability kaže, da smo še vedno daleč od resnično trajnostnega sveta. Pozvali so k ukrepom, saj so rešitve po njihovih besedah na voljo. "Imamo potrebno tehnologijo, nimamo pa politične vizije, ki bi jo usmerjala," so zapisali.
Ob tem so posebej izpostavili negativne posledice povečanih geopolitičnih napetosti ter odločevalce pozvali, naj izkoristijo svojo moč in vpliv za stabilizacijo razmer. Največjo korist od tega bi resda imele revnejše države, a bi tudi bolj razvite zelo jasno občutile pozitivno razliko, so zapisali.
VIR: STAkrog