Domače blagovne znamke v Sloveniji od nekdaj uživajo velik ugled in so pomemben položaj ohranile kljub vsem tržnim spremembam. Številne so končale v tuji lasti, a so z leti nastale tudi nove, nekatere z močno mednarodno prepoznavnostjo.

Ljubljana, 24. junija - Domače blagovne znamke v Sloveniji od nekdaj uživajo velik ugled in so pomemben položaj ohranile kljub vsem tržnim spremembam. Številne so končale v tuji lasti, a so z leti nastale tudi nove, nekatere z močno mednarodno prepoznavnostjo. Dobro prepoznaven je tudi osrednji turistični slogan, ki je spretno izkoristil posebnost besede Slovenija.

Slovenci smo bili tržna znamka, preden smo postali država, je za STA ocenil profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in partner v družbi Herman & partnerji Dejan Verčič. "Za nas je bilo znamčenje državotvorni proces in zato smo že od nekdaj ponosni tudi na svoje storitvene, izdelčne in korporacijske znamke," je dejal.

Pri tem je izpostavil slogan Slovenija, moja dežela. "'Moja dežela' je bila dežela Alpskega mleka, Cockte, Elana, Fructala, Gorenja, Gorenjke, Kompasa, Krke, Leka, Mercatorja, Palome, Perutnine Ptuj, Radenske, Ljubljanske banke in še množice drugih. Slovenci smo še vedno zaljubljeni in se tudi na novo zaljubljamo v nove domače tržne znamke, kot so Akrapovič, Dewesoft, Dončić, Jezeršek, Lotrič Metrology, Lumar, Lušt, Movia, Zvezda in mnoge druge," je poudaril.
Številne prepoznavne domače blagovne znamke so končale v tuji ali pretežno tuji lasti. Kot je dejal Verčič, to ni nujno slabo. "Znamke se rojevajo, živijo in propadajo. Tiste, ki so ostale v Sloveniji, so še vedno slovenske, tudi če imajo tuje lastnike," je prepričan. Navsezadnje se je treba bolj kot na obžalovanje usode nekdanjih znamk osredotočiti na ustvarjanje pogojev za nastanek novih, je poudaril.

I feel Slovenia kot primer uspešnega slogana
Slogan Slovenija, moja dežela je v sodobnem času zamenjal slogan I feel Slovenia. Po Verčičevem mnenju gre za odličen in tudi dobro upravljan slogan, ki je dobro izkoristil dejstvo, da ima Slovenija kot edina država na svetu v svojem imenu angleški izraz za ljubezen. Moti pa ga, da se slogan v angleškem jeziku uporablja tudi za domače znamčenje. V tem primeru bi moral biti slogan po njegovem mnenju v slovenskem jeziku.
Z razmahom družbenih omrežij so se utrdile tudi znamke, ki temeljijo na osebnosti. Ena takšnih je tudi omenjeni Luka Dončić, eden najuspešnejših košarkarjev na svetu. "Vzbuja in vzdržuje čustva, vrednote in pričakovanja, ki ga ločijo od drugih profesionalnih košarkarjev, izgrajeno ima osebno zgodbo in podobo. Mnogi gledajo tekme njegovega moštva izključno zaradi njega. Pri 23 letih je vreden okoli 25 milijonov ameriških dolarjev in za rast vrednosti njegove znamke v prihodnje je edina meja nebo," je prepričan Verčič.

Blagovna znamka kot ključna primerjalna prednost
Kot poudarja Verčič, so blagovne znamke danes poleg inovativnosti, posebne korporacijske arhitekture in dostopa do strateških sredstev, kot so monopoli ali koncesije, kjučne primerjalne prednosti, s katerimi je mogoče ustvarjati bogastvo. "Enostavno povedano: gospodarska rast je v veliki meri odvisna od sposobnosti ustvarjanja tržnih znamk," je dodal.

Slovenska podjetniška miselnost je po njegovih opažanjih še vedno pod vplivom nemške inženirske mislenosti, po kateri je treba poskrbeti za kakovost, ta pa se bo že sama pohvalila in uveljavila. "Pa ni tako. Če si dober, moraš znati to tudi pokazati. Če si nov na igrišču, se moraš bolj potruditi od tistih, ki so bili na njem pred tabo," je dejal.

Znamčenje postaja vedno bolj pomembno tudi na medpodjetniškem trgu in pri trgovanju z državami, zato pričakuje spremembe v smeri večje pozornosti ne le za funkcionalne, temveč tudi za samoizrazne in čustvene vidike storitev, izdelkov in organizacij.

VIR: STAkrog